Prvo avgustovsko soboto smo pohodniki pod okriljem ŠTD Rafolče odpravili na Krn (2244 m). Krn s svojo značilno obliko privlači poglede že od daleč. Proti severu in zahodu je vrh strmo odsekan, na južni strani pa se prijaznejše spušča preko zelenih travnikov proti dolini Soče. Na Krnu in sosednji Batognici so potekali hudi boji med 1. svetovno vojno in še vedno lahko vidimo ostanke bodeče žice, granat in razdejanje po eksploziji na vrhu Batognice. Na pot smo se podali s Planine Kuhinja. Že takoj s parkirišča ugledamo naša dva cijla, Gomiščkovo zavetišče na Krnu  (2182 m) in Krn (2244m). Seveda, ko pa so prostrana južna pobočja Krna bolj ali manj porasla s travami. Na pobočjih je kar nekaj pašnih planin. Na planini Slapnik, kjer so preostanki starega vojaškega zaselka, smo si v senci redkih dreves privoščili kratek počitek in malico. Korito za napajanje živine je kar klicalo k ohladitvi, a kaj ko je bilo do vrha še kar nekaj. V nadaljevanju poti so, soncu izpostavljena, pobočja predstavljala dodatno obremenitev v vroči avgustovski soboti. Lahno vzpenjajoča pot nas je kmalu pripeljala na greben, kjer se nam je odprl lep pogled proti Matajurju, ki smo ga tudi že osvojili. Vseskozi se nam je z vrha kazalo Gomiščkovo zavetišče, a poti kar ni bilo konca. Pot po grebenu poteka vseskozi v cik cak ovinkih (ključih). Po malo več kot treh urah smo prispeli do Gomiškovega zavetišča in po kratkem premoru še ca 10 minut oddaljen vrh. Z vrha je veličasten razlged na Krnsko jezero in proti najvišjim vrhovom Julijskih alp. Žal vreme ni dopuščalo, da bi razgled segal tudi do Jadranskega morja. Ob povratku smo se ustavili še na planini Kuhinja. V zadnjem delu poti smo pot preko nežnih trav nekateri premagovali kar bosonogi. S pohodom na Krn smo v niz osvojenih vrhov dodali še en kamenček. Septembra pa nas čaka Dovška Baba.