Spotoma smo pobrali še Zajčevo Francko (poročeno Maselj), ki je še zelo živahna pri svojih dveh kosah (77. letih). Po parkiranju v Podmeji smo takoj stopili v sneg, ki se je z vzpenjanjem dvigal, vendar je še omogočal dokaj normalno hojo, za navzdol pa je večina pohodnikov nataknila dereze. Po skoraj dveh urah hoje smo si v koči na Mrzlici  privoščili zelo dober pasulj s klobaso ali brez, se odpočili in zakorakali še na vrh Mrzlice v krasnem sončnem vremenu in si ogledali s pomočjo razgledne plošče nekaj vidnih točk okolice, vendar Triglava zaradi rahle zamegljenosti nismo opazili. Kljub nekaj stometrski zgrešitvi poti smo se prijetno utrujeni vrnili v svoje jeklene konjičke. Francka nas je povabila še na narezek z dobrim vinom in veselo smo se vrnili v tople domače hiše, da se pripravimo na naslednji pohod 15. marca, na Slivnico.