Po kaki dobri uri pranja smo se preoblekli in uživali v lepem razgledu po poti proti Kriškim podom, še posebej, ker se je pot rahlo spuščala. V Pogačnikovem domu so nas prijazno postregli z jedačo in pijačo, zapeli smo še nekaj pesmi in odšli v rezervirano spalnico. Ponoči je bilo še nekaj grmenja. Jutro je bilo megleno, zato smo nekaj časa čakali na boljše vreme, ker pa se ni dosti popravilo, smo se podali na Bavški Gamsovec (2392 m). Uživali smo ob pogledih ma lepa Kriška jezera. Planinka srednjih let iz Nizozemske kar ni nehala hvaliti lepote naših gora, ki jih mi Slovenci, ki jih imamo na dosegu roke še ne znamo dovolj ceniti.  Gosta megla nas je po naporni in tudi nevarni poti nekako ovila v vato, da smo mislili, da hodimo po čisto običajni poti. Ko pa se je megla razkadila, smo si rekli ob pogledu nazaj, da je bilo to dobro, da nismo videli po kako strmih stenah smo se spuščali.

Na povratku smo se ustavili še blizu Kranja na kalamarih, ki smo jih z veseljem pojedli in si zaželeli, da spet pohitimo koncem meseca na Korošico.