"Vesel sem, da je Krašnja dobila z novo ustanovo tudi nekakšno javno funkcijo, ki bo še dodatno obogatila ta kraj. Čeprav malo z nostalgijo gledamo na tiste prostore v šoli, se mi zdi, da so v Pavletovi hiši predmeti našli svoje mesto in pridejo še bolj do izraza. Mislim, da če ne bi bilo Vere in njenih pomočnikov, ki so vse skupaj postavili na noge, bi bili zagotovo prikrajšani za marsikaj lepega, saj se s tovrstnimi stvarmi ohranja vedenje o svojem kraju in njegovi preteklosti, Današnji dan je del zgodovine, ki jo moramo pravzaprav prenašati naprej, saj je to prvi muzej v naši občini," je v uvodnem nagovoru dejal župan občine Lukovica Matej Kotnik. Prav tako se mu zdi zanimivo, da je pobuda za muzej prišla iz zasebnih vrst in je po njegovem mnenju potreba spoštovati trud vseh, ki so na kakršen koli način pripomogli k realizaciji v Pavletovi hiši. Prav tako upa, da bo v muzeju veliko obiskovalcev in bo postala hiša center, po katerem bo Krašnja še bolj zanimiva.
Njegovemu govoru je sledila zahvala predsednice KUD Fran Maselj Podlimbarski Vere Beguš, ki je skupaj z njim in direktorico Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandro Gradišek tudi prerezala slavnostni trak. Kljub vsemu pa prestavljanje zbirke iz šolskih prostorov v Pavletovo hišo ni bilo tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je bilo kar veliko dela tudi z demontažo polic, ki so bile narejene po meri za prejšnji prostor, pojasnjuje Beguševa. "Seliti smo se začeli od maja naprje, junija se je hiša urejala tudi zunaj in od poletja smo počasi vse skupaj urejali, da je muzejska zbirka dobila današnjo končno podobo. Najtežje je bilo prestaviti težko blagajno, vendar nam je tudi to uspelo. Veseli smo, da vse skupaj počasi raste in se najdejo tu in tam še kakšni novi predmeti za v zbirko. V Krašnji smo pred hišami, ki so na kakršen koli način pomembne in zanimive, postavili table in ljudje radi pridejo na izlete ter si ogledajo našo vas," še dodaja predsednica.
Obiskovalka Marina Močnik je po ogledu hiše dejala: "Zelo lepo, da smo dobili ta prostor, saj so to spomini na naš kraj in dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Upam, da bodo naši mladi tudi kaj vedeli o teh stvareh in ohranjali še naprej kulturno dediščino. V muzejski zbirki sem opazila tudi nekaj iz pošte, ki je bila včasih v Krašnji, saj sem tu eno leto nadomeščala uslužbenko, ki je bila na porodniškem dopustu. Res je škoda, ker se pošta ni obdržala, saj imam lepe spomine na tiste čase. Tukaj v teh prostorih sem trenutno prvič, vendar zagotovo ne zadnjič!"