Društvo Skrinjca nam je tokrat pripravilo res lep in zanimiv večer, ki je bil poln novih spoznanj o temačnem srednjem veku. Za kulturni del prireditve je tokrat poskrbela Ditka Kobol, ki nam je na flavto zaigrala nekaj pesmi tistega časa in nas s tem popeljala v čase, ki so avtorju tokratne razstave Stanetu Osolniku najljubši. V času, o katerem je tekla beseda, in o ljudeh nam je spregovoril z veliko ljubeznijo in spoštovanjem, kajti iz svojega dela vidi, koliko časa, truda in znanja so morali vložiti menihi, da so nastala dela, ki si jih lahko ogledujemo še danes. V današnjem času, ko v šoli oblika in lepopisje nimata glavne besede, takšnih del zagotovo ne bomo videli. Srednji vek je bil čas, ko se je delala in rojevala kultura in to želi ohraniti in obenem pokazati tudi drugim. Ob tem smo s pomočjo Andreje Čokl, ki je tudi vodila naš tokratni potep po razstavi z zastavljenimi vprašanji, izvedeli mnogo zanimivega o delu, o nastajanju filma, ki so ga posneli o njem, o sestavinah barv in izdelavi pergamenta ter pisanju po njem. Čeprav se s pisanjem, takšnim, ki so ga pisali menihi, ko so proučevali zvitke starih knjig na pergamentnih snopičih in jih prepisovali, ukvarja ljubiteljsko, njegovo delo meji že na profesionalnost, saj sam izdeluje barve, brusi pergament in počne še mnogo drugih stvari, da nam pričara preteklost. Ob tem ne pozabimo, da se iz preteklosti lahko naučimo, kako se spopasti s prihodnostjo.