Tudi tokrat smo poleg znanih obrazov zagledali kar nekaj novih in z veseljem smo jih sprejeli v svojo sredo. Mnogi so v soboto pred cvetno nedeljo prišli že veliko prej, kakor je bilo rečeno, a nič zato, saj so lahko v miru opravili sveto spoved in kasneje še prijetno klepetali pred sveto mašo. Duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki mu  starejši radi prisluhnejo, je spregovoril, najprej v času, ki hitro teče in nato o neki profesorici klavirja, ki je od svojih študentov zahtevala, da brezhibno zaigrajo sklepni del skladbe. Tako so morali učenci veliko več vaditi zadnji del in to zato, ker vam bodo poslušalci odpustili, če boste na začetku in na sredini kaj narobe zaigrali, če pa boste sklep zaigrali z napakami, bodo dejali, kako ste fušali. Naše življenje je podobno, tudi mi lahko na začetku malce fušamo, samo na koncu ne. Ko smo mladi, nimamo časa za obisk svete maše, saj smo preveč zaposleni z nalogami tega sveta, a važno je, da je sklep našega življenja brezhiben. Sledilo je še bolniško maziljenje, ki olajša trpljenje in pomiri tesnobo, posveti prizadevanja zdravnikov, bolniškega osebja in svojcev.  Zakrament bolniškega maziljenja obnavlja zaupanje v Boga. Po sveti maši je sledilo še srečanje ob manjši pogostitvi in obdaritvi, še prej pa sta poleg mašnika zbranim voščila blagoslovljene praznike predstavnica  Karitas in župnik Andrej Svete.  

Drago Juteršek Dadi