Druženje je ob 19. uri potekalo v pritličju, kjer so obiskovalci lahko poklepetali tudi s člani društva, ki so ta večer predstavljali Prešerna ter Plečnika in Emilijo Fon, katerima je bil posvečen tudi celoten večer. Ob skodelici odličnega Plečnikovega čaja in melodijah pianistke Vesne Marinko so si gosti tako lahko privoščili kakšno dobroto iz praznično okrašenih miz in uživali v domačem vzdušju.

Slednje se je nadaljevalo tudi v zgornjem nadstropju, kamor jih je povabila Tanja Šubelj na ogled dokumentarnega filma pisma Jožeta Plečnika mag. Emiliji Fon, lastnici prve lekarne v Kostanjevici ob Krki. »Ljuba moja, ničesar ne nesemo s seboj, dobra dela pa pojdejo za nami,«  je le ena izmed misli, ki jih je Plečnik namenil Emiliji, s katero sta se očitno spoznala že v Pragi. Več o njunem odnosu je po filmu Andreji Čokl in zbranim predstavila muzejska svetovalka Elizabeta Štrukelj, ki se je osebno potrudila za izdajo knjige Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Rus. Najprej je bila radovednost, nato pa jo je nekaj gnalo naprej, da je raziskovala njuno povezavo in po naključju tudi prišla do njunih pisem, ki jih je bilo skupaj kar 310 med leti 1930 in 1955. Preko njih tako izvemo, da je bila med njima stkana prav posebna vez, saj so pisma napisana z vsem spoštovanjem in ljubeznijo, ki jo lahko prenese samo papir. Po končani predstavitvi je za piano sedel še pianist Zoran Škrinjar, obiskovalci pa so se lahko pomudili tudi ob razstavi pisem, ki bodo še nekaj časa na ogled v prvem nadstropju dvorca, navdušen odziv in obisk obiskovalcev, pa je članom društva Skrinjca vzpodbuda za nadaljnje delo tudi v prihodnjem letu.