Občina Lukovica je ob občinskem prazniku 5. septembra 2003 obnovila prostore nekdanjega župnišča in del zdajšnjega Doma krajanov v Prevojah namenila tudi knjižničarski dejavnosti. Knjižnico se imenuje po dr. Jakobu Zupanu. Včeraj. V mesecu februarju, natančneje 6. februarja, je minilo 170 let od njegove smrti. Velik človek, a malo znan med ljudmi, zato je prav, da nanj še posebej opozorimo.

Dr. Jakob Zupan je bil rojen 4. julija 1785 v današnji Terstenjakovi hiši na Prevojah pri Šentvidu. Normalko je obiskoval v Novem mestu, v Ljubljani pa gimnazijo, licej in bogoslovje. Ker je bil premlad za posvetitev, so ga poslali na Dunaj, kjer je bil posvečen v duhovnika in promoviran za doktorja teologije. Vrnil se je v Ljubljano in kaplanoval pri Sv. Petru. Od leta 1811 pa do 1815 je bil kaplan v Šmarju pri Ljubljani. Leta 1815 je postal profesor stare zaveze v ljubljanskem bogoslovju in profesor za orientalske jezike na liceju. Bil je velik jezikovni talent in tudi sicer zelo izobražen. Poleg nemščine in klasičnih jezikov je obvladal hebrejščino in arabščino, francoščino, italijanščino, srbohrvaščino, bolgarščino, v ruščini pa je opravljal brevir.

Zahteval je svobodo znanstvenega raziskovanja, bil je proti policiji in nasprotoval celibatu. Prišel je v spor s cerkvenimi in državnimi oblastmi in se zapletel v več disciplinskih preiskav. Ker je bil pri podelitvi prostega kanonikata prezrt, je Zupan v pridigi 29. junija 1832 v cerkvi v Šentpetru napadel škofa A. Wolfa in drugo hierarhijo. Med preiskavami, ki so trajale do 1834, so ga večkrat zaslišali in po naročilu dvorne študijske komisije skrivaj opazovali. Ko mu niso mogli dokazati krivoverstva, so mu naprtili vrsto prestopkov in ga konec leta 1935 upokojili s polovično pokojnino in ga pregnali v Celovec. Primernega dela v Celovcu ni mogel dobiti, tudi knjižničarske službe v Pragi mu niso mogli priskrbeti.

Pisal je članke s področja zgodovine, jezikoslovja, prevajal biblijo, zbiral pregovore in skladal pesmi, učeč se pri Vodniku.

Dr. Jakob Zupan je bil v slovenski literaturi in kulturni zgodovini zanimiva in samosvoja osebnost – izjemno jezikovno izobražen učenjak, kot človek pa je pogosto prihajal v spore z okolico. Umrl je v Celovcu leta 1852.

Na fotografiji je Terstenjakova hiša na Prevojah v kateri se je rodil dr. Jakob Zupan in spominska plošča ter njegov rokopis.

V tej hiši pa se je rodila tudi naša akademska slikarka Vera Terstenjak, ki danes živi v Domžalah.