Vera Beguš pa je bogatila kulturno življenje v Črnem grabnu tudi s pisanjem in urejanjem knjig. Priredila in adaptirala je veliko literarnih del iz svoje okolice. Leta 2015 je v Knjižnici Domžale predstavila Izgnančev dnevnik, ki je nastal po dnevniku Josipa Štolfe, ki se je rodil leta 1893 v Volčjem Gradu pri Komnu. Proti koncu prve svetovne vojne je dezertiral in se zatekel k prijatelju v Peče, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo Marijo. Bil je izučen mizar, zato je kmalu začel mizariti. V Krašnji si je zgradil hišo in bil ustanovitelj gasilskega društva. Takoj po začetku druge svetovne vojne so ga zaprli in nato z družino izgnali v Lozovik v Srbijo. V svojem dnevniku podrobno opisuje njihovo stisko, ki so jo doživeli v izgnanstvu.
Zbrala in uredila je knjigo Med ljudstvom, ki je zgodba pisateljice Ilke Vašte o življenju v Krašnji, ki je bilo njeno prvo delovno mesto, kjer je začela tudi pisateljevati. Prav tako je Vera Beguš uredila Črtice Josipa Podmilšaka – Andrejčkovega Jožefa, pisatelja, pesnika in prevajalca iz Krašnje. V knjigi Pletemo kite je zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim delovanjem na tem področju, strokovno besedilo o pletenju kit v zadnjem delu knjige pa je prispeval Matjaž Brojan. Ustvarila je še mnoge druge knjige, v katerih se je posvetila ustvarjalcem iz Črnega grabna ter zgodovini in naravnim lepotam te doline, saj je napisala tudi vodnik po vodni učni poti v Krašnji.
Knjižnica Domžale pa ima na Vero Beguš še prav posebno lep spomin. Potujoča knjižnica je bila sad dolgotrajnega truda zaposlenih domžalske in kamniške knjižnice. Takratni direktor Knjižnice Domžale Marjan Gujtman je k sodelovanju povabil Vero Beguš. Spominja se je kot velike ljubiteljice knjig, ki je s svojim odnosom do pisane besede veliko prispevala k razvoju in prepoznavnosti potujoče knjižnice v dolini Črnega grabna. Za seboj je pustila vrednote, ki bodo živele z nami sleherni trenutek naše minljivosti. »Zdi se mi pomembno, da ljudje, ki opravljajo svoje delo za ljudi, to opravljajo s spoštljivostjo, empatijo in kot poslanstvo,« še dodaja Marjan Gujtman. Veri Beguš je na potujoči knjižnici pomagal njen tudi že pokojni mož Mitja. Skupaj sta z dobro voljo in lepo besedo poskrbela, da je bila potujoča knjižnica med ljudmi lepo sprejeta.
Potujoča knjižnica je bila mišljena kot knjižnica na območju Občine Lukovica in področju Tuhinjske doline v Občini Kamnik ter nekaj krajev v Občini Domžale in še danes je tako. Na pot se je prvič podala leta 1996. Direktorica Barbara Zupanc Oberwalder in drugi povabljenci pa so leta 2012 prerezali trak novega vozila.
Ljubezen do kulture je Vera Beguš celo življenje z ljubeznijo in občutkom predstavljala in predajala mlajšim in odraslim. Zagotovo bo njena sled in izjemno delo ostalo še mnogim generacijam za vzor.
Hvala za predano opravljeno delo, ki ne bo nikoli pozabljeno!
Kristina Galun, Knjižnica Domžale
