Po stari krščanski navadi je na veliko soboto  v cerkvah, ob kapelah ali križih, drugih božjih znamenjih, ali kje drugje  blagoslov velikonočnih jedi. V Trnjavi je blagoslov že leta pri Bntinčevih, kjer župnik Anton Potokar iz Krašnje opravi obred blagoslova. Ker se je število košar in košaric močno povečalo je blagoslov iz hiše predstavljena na prostor pred hišo, a ni zato nič manj slovesen. V košarah, ki jih večinoma  uporabljajo samo za ta namen so k blagoslovu  prineseli hren, kruh, pirhe, šunko … in zakaj ravno te jedi? Vsaka med njimi ima globlji, simboličen pomen. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi pri blagoslovu duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Pirhi simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil. Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. čeprav je v sodobnem času  mogoče vse velikonočne jedi kupiti v trgovinah se na vasi držijo še tega, da je večina pridelana doma. N e smemo pozabiti, da  ponekod dajo v velikonočno košaro še pomaranče, ki so simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis in tudi druge jedi, ki se uživajo preko leta. Poleg starejših gospodinj je na žegnu opaziti vse več mladih kar razveseljuje in navdaja upanje. Sicer pa po  različnih delih Slovenije dodajo tudi kakšne svoje značilne jedi. In da ne pozabim tudi barve imajo svoj pomen saj so liturgične barve  vezane na tisto, kar obhajamo. V postnem času je navzoča vijolična barva, na veliki petek v spomin na Jezusovo trpljenje rdeča barva, za vstajenjsko procesijo pa si duhovniki nadenejo praznično belo ali zlato barvo. Sicer pa naj bi bila velika noč poleg Božiča družinski praznik, saj se družine zberejo pri velikonočnem zajtrku, kjer uživajo blagoslovljeno hrano. Na velikonočni ponedeljek pa se podamo v Emavs kjer se kristjani srečujemo in drug drugemu prinašamo blagoslov.