Širšemu krogu bralcev smo predstavili:
Planinsko polje
Planinsko polje je eno tipičnih kraških polj, nastalih v Notranjskem podolju. Razteza se na okrog 11 km² površine. Njegovo dokaj ravno dno je izpostavljeno občasnim poplavam reke Unice, ki priteče na dan iz Planinske jame in se počasi vije do ponorov na drugi strani polja. Reka občasno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob večjih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja. Ceste in poti so danes dvignjene in prevozne ob manjših poplavah, v preteklosti pa so se ljudje v času poplav od naselja do naselja lahko prevažali samo s čolni. Zaradi svoje z letnimi časi spreminjajoče se podobe je Planinsko polje zanimivo za vse, ki radi zahajajo v naravo. Najbolj priljubljene oblike rekreacije so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi tudi drsanje. Unica omogoča številne vodne športe, med katere sodijo plavanje, ribolov in v času poplav tudi čolnarjenje. Tu je najbolj severozahodno rastišče travniške morske čebulice (Scilla litardierei), ki je endemit dinarskih kraških polj. Sicer pa tu gnezdijo: kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio) in vodomec (Alcedo atthis).
Scilkina učna pot
V kolikor si želite pogledati zanimivosti Planinskega polja se lahko podate na Scilkino pot, kjer boste lahko pobližje spoznali Planinsko polje. Sredstva za pripravo poti je Občina Logatec pridobila preko projekta Kras.Re.Vita, ki je bil financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zanki pešpoti povezujeta območji občin Postojna in Logatec. Južna zanka vas popelje po 4,7 km dolgi poti, severna logaška pa je dolga 6,8 km. Učna pot je svoje ime dobila po ogroženi rastlini, travniški morski čebulici (Scilla litardierei), katere edino slovensko rastišče je ravno tu, na Planinskem polju. Ob poti vas bodo spremljale pojasnjevalne table, ki opisujejo posebnosti Planinskega polja, vse od skrivnosti Planinske jame, značilnosti mokrotnih travnikov pa do življenja tukajšnjih rastlin in živali ter poplavljanja.
Vrh sv. Treh kraljev
Razložena vas na pobočjih hriba Vrh sv. Treh kraljev nad dolino Račeve. Najstarejša omemba kraja (Stanomerichhribu) je v urbarju loškega gospostva iz leta 1501. Naselje je takrat obsegalo le dve domačiji, med letoma 1630 in 1754 pa tri. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je število hiš podvojilo, 1817 pa bržkone potrojilo. Po ljudskem izročilu naj bi bili na mestu poganskega templja že v 8. stoletju zgradili cerkvico, posvečeno sv. Tomažu. Z Vrha je bil doma podobar Jernej Jereb (ok. 1852-1929), ki se je obrti izučil pri idrijskem podobarju Matiji Ozbiču (1828-1888) v Kamniku, sam pa je pozneje deloval sprva v Kranju, nato v Metliki, kjer je do smrti ustvarjal opremo za cerkve na Kočevskem, v Beli Krajini in za obmejne kraje na Hrvaškem. Skozi kraj je potekala tudi t. i. Rupnikova linija, obrambni sistem podzemnih utrdb in bunkerjev za obrambo zahodne meje Kraljevine Jugoslavije, zgrajen po letu 1935; pri osnovni šoli je vhod v slemensko podzemno utrdbo.
Jama Sv. Treh Kraljev
Ob cesti, ki vodi na Vrh Sv. Treh Kraljev, je vhod v umetno izoblikovan vodoraven rov, ki prebije celoten vrh. Izkopavanje je potekalo v tridesetih letih v okviru gradnje vojaške obrambne Rupnikove linije. Pri tem izkopu so naleteli na Jamo Svetih Treh Kraljev, ki je več kot kilometer dolg in 70 m globok splet manjših rovov.
Kolesa na Vrhu sv. Treh Kraljev
Občina Logatec in Planinsko društvo Rovte, sta jeseni 2020 pred Planinsko kočo Vrh Sv. Treh Kraljev predstavila kolesarsko opremo in postavljeno infrastrukturo pridobljeno v okviru projekta LAS E-nostavno na kolo. Občina Logatec je v okviru projekta sofinancirala nakup treh električnih gorskih koles, solarne polnilnice, stojala ter servisnega stebrička. Pridobljena infrastruktura je na razpolago zainteresiranim obiskovalcem in domačinom. Občina se je odločila za postavitev kolesarske infrastrukture na Vrhu Sv. Treh Kraljev, saj gre za priljubljeno izletniško točko pohodnikov in kolesarjev. Z vključitvijo v projekt je Občina Logatec izkoristila priložnost vključitve v okvir med regijske mreže kolesarjem prilagojene infrastrukture in turističnega produkta Gorenjska kolesarska mreža.
Izposoja koles je mogoča med vikendi ob predhodnem dogovoru z upravnikom sistema izposoje – Planinsko društvo Rovte.
