V torek, 11. novembra 2025, je v Logatcu potekala druga strokovna delavnica v okviru projekta »Prilagajanje naselij na podnebne spremembe«, ki ga financira Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Logatec je eno izmed treh pilotnih naselij, izbranih za preverjanje priporočil in  usmeritev za prostorsko načrtovanje podnebno odpornih naselij. 

Delavnica je bila osredotočena na rezultate testiranja priporočil in možnost njihove implementacije v vsakdanjem urbanem prostoru. 

Župan Občine Logatec Berto Menard in vodja projekta mag. Ines Lupše (MNVP) sta uvodoma  izpostavila pomen aktivnega sodelovanja lokalnih deležnikov in prebivalcev pri uvajanju rešitev, ki bodo naselje prilagodile podnebnim spremembam.

Vodja projekta Barbara Mušič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je predstavila trenutno stanje podnebnih razmer v Logatcu in predlog nabora ključnih priporočil za prostorsko in urbanistično načrtovanje, njeni sodelavci pa so podrobneje osvetlili ukrepe za zeleni sistem, udobne poti do šol in oskrbnih dejavnosti ter uvedbo modro zelene infrastrukture. Preverjanje priporočil je potekalo na strateški in izvedbeni ravni, s posebnim poudarkom na središču Logatca, kjer so najbolj ranljive skupine – otroci, starejši in obiskovalci zdravstvenega doma. 

Občina je predloge ocenila kot pozitivne in poudarila, da je uspeh podnebno odpornih ukrepov močno odvisen od aktivnega vključevanja prebivalcev, transparentne komunikacije in sodelovalnega okolja med oddelki za urejanje prostora, investicije in družbene dejavnosti. Tak pristop omogoča hitrejšo implementacijo in prilagoditev rešitev lokalnim potrebam.

Poudarjena je tudi vloga občanske znanosti – zbiranje podatkov, opažanja in predlogi neposredno od prebivalcev pomagajo oblikovati ukrepe, ki so uporabni in sprejemljivi za lokalno skupnost. 

Logatec se pri tem lahko opira na primere dobre prakse. V Sloveniji so podobne delavnice izvedli v Ljubljani pri prenovi mestnih parkov in zelenih površin, kjer so prebivalci pomagali določiti lokacije senčnih kotičkov in poti, primer pa je prinesel konkretno povečanje uporabe teh prostorov v vročih poletnih dneh. V tujini, (primer v Kopenhagnu), so z vključevanjem lokalnih skupnosti razvili modro-zeleno infrastrukturo za zajezitev poplav in zmanjšanje urbanega segrevanja, pri čemer so sodelujoči prebivalci pomagali pri izbiri lokacij in tipov vegetacije, kar je povečalo družbeno sprejemljivost ukrepov hkrati pa povečalo njihovo učinkovitost.

Predlagani ukrepi v Logatcu, kot so ustvarjanje več manjših senčnih predelov v mestu, prijetnejših in varnejših poti ter prenova središča, bodo prispevali k večji kakovosti bivanja, večjemu gibanju in občutku pripadnosti lokalni skupnosti. Projektna skupina je tovrstne delavnice izvedla še v dveh pilotnih naseljih, Gornji Radgoni (18. 11.) in Izoli (25. 11.).

Priporočila bodo širši strokovni javnosti predstavljena decembra 2025, dopolnjena končna priporočila pa v začetku prihodnjega leta vsem slovenskih občinam.

Logatec s sodelovalnim pristopom, povezovanjem občinske uprave, strokovnjakov in prebivalcev, kaže, kako lahko lokalne skupnosti učinkovito uvajajo podnebno odporne rešitve, ki so strokovno utemeljene hkrati pa stremijo k družbeni sprejemljivosti.