V avli logaškega Upravnega centra, v sklopu tednov ljubiteljske kulture TLK 2025, razstavlja mlada logaška avtorica Iza Rogič. Z razstavo posvečeno nevidnim povezavam med kulturami nam odpira pogled v brezmejni kulturni prostor, ki je tudi glavna tema letošnjih Tednov ljubiteljske kulture.

Razstava v organizaciji Območne izpostave JSKD Logatec je na ogled od 15. maja do 18. junija, v poslovnem času Upravnega centra.

Izbor fotografij z naslovom PREK MEJA, odstira poglede tudi v drugačen svet, kot ga poznamo na zahodu. S potovanj po Mongoliji in evropskih mestih prinaša zgodbe ljudi in pokrajin iz različnih svetov. Za razliko od hitrega evropskega ritma na drugi celini življenje utripa v preprostosti in globoki povezanosti z naravo.

Akademska slikarka in pedagoginja dr. Vida Slađana Mitrović je ob razstavi Ize Rogič PREK MEJA zapisala:

»Iza Rogič je mlada logaška fotografinja, ki z budnim, a vselej raziskovalnim očesom skozi objektiv beleži živahne podobe sveta. Fotografija kot medij jo navdušuje, ker lahko ujame hitri tok življenja okoli nas in hkrati zaustavi drsečo minljivost. Iza je zaključila fotografsko smer na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, potem pa je svoja znanja in talent poglabljala na Višji strokovni šoli v Sežani. V času študija se je odločila za izmenjavo in pot jo je zapeljala izven znanih in varnih evropskih meja, proti daljni Mongoliji. Za mlado žensko, ki v tem svetu še išče svoje mesto in odkriva svoje sposobnosti, je kar velik izziv potovati po neznani pokrajini in popolnoma drugačni kulturi. V teh oddaljenih krajih jo je prevzela pristnost človekove povezanosti z naravo, ki smo jo v zahodnih kulturah potlačili. Fotografije Mongolije odražajo zanimanje za neločljivo prepletanje narave, človekovega in živalskega sveta. Ob prostrani pokrajini, kjer se pase drobnica v bližini skromnih bivališč tamkajšnjih domačinov, nas fotografija zapelje  k občutkom spokojnosti, miru in ravnovesja. Mogočnost narave in minljivost človeka prepoznamo tam, kjer se izražajo impresivne teksture okolice, kot je to značilno v bogatem, skalnatem svetu. V osrčju teh gorskih verig je oko fotografinje ujelo manjše, preprosto bivališče človeka iz naravnih materialov. Spoštljiv odnos do narave, lahko bi rekli tudi strahospoštovanje gledalec začuti ravno v tej obliki stopljenosti in povezanosti. Mongolijo doživljamo kot deželo, kjer človek ne izkorišča svoje invazivnosti z obsežnimi gradnjami in nepopravljivimi, grobimi posegi v naravo. Skupni utrip narave in človeka je neomajno povezan v harmonično kompozicijsko celoto, ravno nasprotno od podob zahodnega človeka, ki je zaradi svojih pohlepnih želja že izgubil posluh za dobro in lepo. Fotografinja Iza Rogič kaže izjemen talent za kompozicijo, saj so prizori, ki jih je ujela največkrat postavljeni v klasičnem zlatem rezu - skladnem, premišljenem odnosu med manjšim delom in celoto, da najbolje izražajo ravnotežje oblik, barv in svetlobe. Tudi horizontalna linija, ki deli nebo in zemljo, ni le nepomembna črta ozadja, temveč ponovno pokaže na avtoričino občutljivost za notranjo estetiko podob. Vsak ujeti prizor je individualna zgodba zase z neponovljivimi formami. Puščava Gobi je naredila na fotografinjo najmočnejši vtis, saj je domnevna praznina prežeta z močnimi kontrasti. Na eni izmed fotografij vidimo ostanke oglodanega živalskega skeleta, ki so postavljeni neposredno pred gledalca, v prvi plan, medtem ko se v ozadju odpira polno življenja modro nebo oddaljene pokrajine. Motiv, ki bi ga vsakdanji opazovalec prezrl, bodisi zaradi nevredne ali mučne vsebine, postane del likovne izkušnje z dinamično kompozicijo in močnim čustvenim nabojem, tako da se v gledalca zasidrajo vprašanja o življenju in smrti. Če imajo fotografije nastale v Mongoliji vtis prvinske iskrenosti in spokojnosti, se drugi del fotografij Ize Rogič  nanaša na evropsko arhitekturo. Stavbe jo zanimajo iz različnih vidikov, tako zgodovinsko, kot tudi v smislu karakternih značilnosti, ki jih odkriva v vsaki stavbi posebej. Lahko bi rekli, da stavbe na njenih fotografijah razkrijejo svojo dušo, postanejo veliko več kot nemi gradbeni materiali, ki nudijo človeku zatočišče. Velikokrat so ravno detajli tisti, ob katerih se fotografinja ustavi, saj ohranjajo izpoved nekega časa v prostoru.

Razstava Preko meja je v prvi vrsti iskanje lastnega likovnega izraza, osebne pripovednosti in enkratnega, neponovljivega pogleda na svet. Poleg tehničnega znanja in dokumentarne funkcije avtorica Iza Rogič v fotografiji najde možnosti, da izrazi najmočnejša čustva v obliki jasno zastavljene kompozicije, premišljene svetlobne igre in izpostavljenih barvnih kontrastov.«

JSKD Logatec