Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Grčarevčanka Antonija Hutter pl. Fichtenau in njena povezanost z Novim mestom in Dolenjsko

Antonija Hutter se je rodila 20. decembra 1857 v Grčarevcu očetu Francu Hutterju in materi Agnes Milavec, ki je le nekaj dni po hčerkinem rojstvu umrla. Antonijin ded Jožef je z družino v Grčarevec prišel na začetku štiridesetih let 19. stoletja in od Antona Lebana kupil domačijo št. 4. Na prelomu 18. v 19. stoletje Grčarevec ni bil več nepomemben kraj. V tem času je bila namreč speljana Tržaška cesta in glavnina prometa je iz ljubljanske smeri proti Trstu sedaj potekala skozenj. Nov potencial kraja je takoj videl tudi oče Antona Lebana, prav tako Anton, ki je na začetku stoletja sredi vasi tik ob cesti zgradil veliko furmansko gostilno, zraven pa dal skopati globok, s kamnitimi bloki zidan vodnjak (ob dvestoletnici izgradnje 2016. obnovljen in v Register nepremične kulturne dediščine vpisan vodnjak krasita iniciali in letnica AL 1816). Bil je pomembna lokalna oseba, nanj še vedno spominjajo krajevna imena, npr. makadamska t. i. Lebanova pot pod Lanskim vrhom na robu Planinskega polja, del Planinskega polja, kjer je nekoč delovala njegova žaga, pa se imenuje Lebanova žaga. Sin, kot kaže, ni podedoval očetove podjetnosti in je po prodaji posestva v svoji hiši gostačil, umrl je v Trstu leta 1865. Hutterjev rod je preko Antonijine tete Barbare še vedno v Grčarevcu v isti hiši, po domače  Pr' Gutar.

 

Omikanost, ki jo je prejela v premožni družini, je Antoniji omogočila, da se je poročila s članom plemiške rodbine, in sicer je 20. avgusta 1878 stopila v zakon s Toussaintom Adolfom Alfredom pl. Fichtenau, c.-kr. poštnim mojstrom v Novem mestu, lastnikom gradov Struga, Volavče in Ostraž. Po svoji rodbini je mdr. podedovala zaselek Kališe, ki pa ga je že leta 1886 prodala (1891. je Kališe kupila tržaška firma Fratelli Feltrinelli; šlo je za industrijsko in finančno izredno močno podjetje, ki se je uveljavilo na področju prodaje lesa, tekstila in papirja). 

Plemeniti Fichtenaui so izhajali iz ugledne vrhniške rodbine Jelovšek. Leta 1780 je Janez Jurij na dražbi kupil Zalog nad Novim mestom, 1792 pa je zaprosil cesarja Jožefa II. za povišanje med plemiče Svetega rimskega cesarstva. Cesar je prošnji ugodil in ga povzdignil v viteški stan s predikatom »Fichtenau« (nem. die Fichte je smreka). Smreke se tako pojavijo tudi v grbu rodbine Jellouschek pl. Fichtenau. Od povzdignjenja v plemiški stan je večina družinskih članov priimek Jelovšek zapisovala v nemški različici oz. ga celo opustila in uporabljala le predikat. Iz te rodbine je bil tudi dolgoletni vrhniški župan Gabrijel Jelovšek, ki je na začetku 20. stoletja Vrhniko mdr. oskrbel z vodovodom.

 

Med otroki Janeza Jurija je najbolj opazno sled pustil sin Jožef, ki je 1798. v Novem mestu kupil poštno pravico in postal tamkajšnji poštni mojster. Tako kot njegovi nasledniki je uradoval v stavbi iz 18. stoletja na Glavnem trgu št. 2. Funkcija je poleg natančnosti in marljivosti zahtevala dober gmotni položaj, ki je omogočal posedovanje prostorov za opravljanje storitve in tudi dovolj prostora za vzdrževanje poštnih voz in konjev ter hlapcev za njihovo oskrbo. Ko je bila v času Ilirskih provinc 1811. organizirana francoska občina Novo mesto, je postal mer. Precejšnji dohodki so mu omogočili nakupe več gradov in dvorcev, tako je kupil gradič Volavče pri Šentjerneju, dvorec Struga na desnem bregu Krke v bližini Otočca, za kratek čas je bil tudi lastnik Gracarjevega turna. Sin Toussaint Ritter von Fichtenau (njegovo nenavadno ime »Vsi svetniki« je posledica rojstva v francoskem obdobju) je po očetu prevzel mesto poštnega mojstra v Novem mestu, bil je med ustanovitelji novomeške čitalnice in časopisa Sloveniens Blatt, ki je v nemškem jeziku zagovarjal slovenske interese. Avstrijska oblast je leta 1850 vzpostavila občine in prvi voljeni župan je bil Toussaint, izvoljen kar dvakrat. Od sicer devetih njegovih otrok sta odraslo dobo dočakala le hči Santa in najstarejši sin, Toussaint ml. Po očetu je podedoval poštni urad in gradič Volavče, po smrti strica Adolfa, ki se kot gospodar ni preveč izkazal in je umrl brez nasledstva, pa 1886. še Strugo. Narodno zavedni Toussaint je bil med ljudmi zelo priljubljen. V zakonu z Antonijo (Antoinette) Hutter so se jima rodile štiri hčerke, Marija, Ana, Otilija in Pia. Ana se je poročila s svetnikom višjega deželnega sodišča Valentinom Levičnikom iz Planine pri Rakeku. Njun sin Nikolaj, ki že od leta 1945 živi v Zagrebu, je po denacionalizaciji 1991. podedoval mdr. Fichtenauovo hišo na Glavnem trgu in jo 2016. podaril mestni občini Novo mesto.

 

Antonijin mož je umrl leta 1891, star komaj petintrideset let, in tako je s hčerkami ostala sama. Kot vdova poštnega mojstra je prevzela poštni urad v Novem mestu. Na to kaže tudi zapis Petra von Radicsa v publikaciji o poštni zgodovini Kranjske iz leta 1896, kjer pravi, da mu je informacije v zvezi z novomeškimi poštarji posredovala cesarsko kraljeva poštna mojstrica (k. k. Postmeisterin) Antoinette von Fichtenau. Prevzela je tudi upravljanje posestva, in sicer zelo uspešno. Najprej je prodala Volavče in Ostraž (družini Rudež z Gracarjevega turna) in s kupnino obnovila zanemarjeni dvorec Struga, kjer je bila družinska poletna rezidenca. Služila je tudi tako, da je oddajala sobe v hiši na Glavnem trgu. Leta 1897 so v Novem mestu začeli graditi mestni vodovod, a dela so se precej vlekla in jeseni 1902 še vedno niso bila končana. Meščani so se začeli pritoževati zaradi razritih ulic, in kot vidimo iz zapisa 1. julija 1903 v Dolenjskih novicah, se je v zvezi s tem zaradi »onesnaženja po raznih oglih njene hiše« pritožila tudi Antonija. Bila pa je »struška gospa« (tako imenovana po dvorcu Struga) predvsem tudi dobrotnica, gasilci iz Otočca in Brusnic so jo zato imenovali za častno članico. Pogosto se je s finančno pomočjo odzvala pri raznih obnovah, npr. cerkva. Umrla je 5. maja 1937 na gradu Struga po daljši bolezni, pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Pokopana je v grobu rodbine Jellouschek-Fichtenau na pokopališču v Ločni v Novem mestu. Poleg njene nagrobne plošče je med drugimi tudi očetova.

 

 

Simona Kermavnar



Slikovno gradivo

 

1. Antonija Hutter (fotografijo hrani Nikolaj Levičnik, Zagreb) (vir: Preinfalk, Plemiške rodbine, str. 58)

2. Toussaint Jellouschek pl. Fichtenau ml. (fotografijo hrani Nikolaj Levičnik, Zagreb) (vir: Preinfalk, Plemiške rodbine, str. 58)

3. Zapis o sklenitve zakona med Antonijo Hutter in Toussaintom Jellouschek pl. Fichtenau ml. iz Poročne matične knjige župnije Planina pri Rakeku 1855‒1895 (NŠAL)

4. Nagrobni spomenik rodbine Fichtenau v Ločni v Novem mestu (foto: Simona Kermavnar)

5. Nagrobni plošči Antonije Hutter pl. Fichtenau in njenega očeta Franca Hutterja na pokopališču v Ločni (foto: Simona Kermavnar)

 

Izbor literature in virov

-Peter von Radics, Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtliche Entwickelung, Laibach 1896, str. 107‒108.

-Marjeta Bregar, Novomeški poštni mojstri. Prispevek k zgodovini novomeške pošte, v: Novo mesto na razglednicah 18971950 (ur. Zdenko Picelj, Majda Pungerčar), Novo mesto 1998, str. 19‒37: 25‒33.

-Ivan Stopar, Struga (Strugg), Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – Dolenjska: 1, Porečje Krke, Ljubljana 2000, str. 284-294.

-Stane Granda, Novo mesto, Novo mesto 2007.

-Meta Matijevič, Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja, Ljubljana 2007, str. 32, 226-227, passim.

-Miha Preinfalk, Jellouschek pl. Fichtenau, v: Plemiške rodbine na Slovenskem, 18. stoletje: 1, Od Andriolija do Zorna (Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, ur. Urška Pipan), Ljubljana 2013, str. 56-72, 220.

-Simona Kermavnar, Grčarevec, v: Upravna enota Logatec. Občina Logatec (zbirka Umetnostna topografija Slovenije, 5, ur. Blaž Resman), Ljubljana 2014, str. 25‒32: 25‒26.

-Naznanila mestnega magistrata, Dolenjske novice, 15. 10. 1902, str. 178.

-Naznanila mestnega magistrata, Dolenjske novice, 1. 7. 1903, str. 125.

-Potomec znamenite novomeške rodbine Fichtenau je novomeški občini podaril hišo na Glavnem trgu (https://www.dnevnik.si/1042731376, 14. 12. 2018).

-NŠAL, Župnija Planina pri Rakeku: Poročna Matična knjiga 18551895, Status animarum 17521852, 1776‒1864.

-Okrajno sodišče na Vrhniki, ZK, Hauptbuch des k. k. Bezirksgerichtes Loitsch.

 

 

 

Oglejte si tudi