K Prešernemu vzdušju  v dvorani so pripomogli številni nastopajoči glasbeniki in kulturni ustvarjalci: 
- Jernej Fir, učenec violončela, ki predstavil s tretjim stavkom iz Koncerta za violončelo v C-duru Josepha Haydna (pri klavirju ga je spremljal Primož Malavašič),
- Mešani cerkveni pevski zbor Rovte pod vodstvom Janeza Trevna, dobitnika Februarskega priznanja za življenjsko delo na področju kulture in
- učenki OŠ 8 talcev Logatec, ki sta zbranim pojasnile kaj je to kamišibaj. 

Zaključni del kulturnega dogodka je bil predan v roke jazzovski zasedbi mladih logaških glasbenikov, BigBand Wonderbrass, ki so lansko poletje, po nekaj letih premora, spet zaigrali skupaj.  Predstavili so se z nizom osmih skladb, večinoma slovenskih skladateljev in aranžerjev – tudi pred 20 leti preminulega Jožeta Privška. Štiri skladbe so obogatili solisti: pozavnist Domen Gantar, flavtist Matjaž Albreht in vokalistka Urša Mihevc.

 
Občinska uprava

  _____________________________________________________________________________________

FEBRUARSKO PRIZNANJE

 za življenjsko delo na področju kulture - JANEZ TREVEN

Janez Treven, po domače Gričarski Janez iz Rovt, rojen 13. avgusta 1957, je že kot otrok občudoval igranje harmonike, klavirja in orgel rojaka in sorodnika Maksimiljana Jurca. On je bil tisti, ki je Janeza spodbudil k vpisu na Akademijo za glasbo v Ljubljani ter ga navdušil, da si je kot inštrument izbral oboo. Po končani akademiji se je zaposlil v Ljubljanski operni hiši, nato pa je svojo poklicno pot nadaljeval kot učitelj v glasbeni šoli in s tem dobil tudi nekoliko več večernega časa za ljubiteljske dejavnosti, ki so pretežno povezane z glasbo in med katerimi je tudi vodenje zbora.

Janez Treven je že od prvih dni svojega delovanja v Glasbeni šoli Logatec »živel in gorel« zanjo in preko nje vplival na kulturno okolje logaške občine. Njegov ključni prispevek za razvoj glasbene šole, se kaže v dolgoletnem prizadevanju, da Glasbena šola Logatec postane javni zavod za glasbeno izobraževanje in dobi svoje prostore, ki bi bili primerno opremljeni za individualni pouk inštrumentov in petja. Njegova prizadevanja so rojevala sadove, saj je Glasbena šola Logatec v letu 1992 postala javni zavod, 2 leti kasneje pa je začela delovati v novih prostorih prenovljene in dozidane Dolšajnove hiše. Šola se je po tem, lahko rečemo prelomnem času, še posebej hitro razvijala, tako v kvantiteti pridobitve novih prostorov in večjega števila učencev ter učiteljev, kot po kvaliteti poučevanja in muziciranja. Po zaključku ravnateljevanja v Logatcu je Janez Treven za glasbeni podmladek skrbel v rodnih Rovtah, kjer je glasbeni pouk najprej potekal na osnovni šoli Rovte, kasneje pa v svojih prostori nekdanje »Stare šole«.

Seveda pa Janezova gorečnost za kulturo ni bila samo v zagotavljanju materialnih pogojev za kvantiteto in kvaliteto pouka logaške glasbene šole. Že vse od leta 1983 namreč vodi Mešani cerkveni pevski zbor Rovte. Čeprav se je dirigentske palice v začetku branil, saj na tem področju ni imel formalne izobrazbe, sta ga ljubezen do glasbe in čut, da je treba v domačem kraju storiti tudi kaj za skupnost, spodbudila, da je prevzel vodenje zbora. Nedeljsko bogoslužje, krajevni prazniki, kulturne prireditve, blagoslovi obeležij in odprtje novih objektov, proslave, dobrodelne prireditve, Miklavževanje… so brez petja prazne, zato je repertoar pesmi, ki ga je z zborom v vseh teh letih izvajal, zelo pester. Vrsto let se z zborom udeležuje srečanja cerkvenih pevskih zborov dekanije Vrhnika in z njim gostuje v številnih krajih in župnijah širom po Sloveniji in v zamejstvu. Prav tako leta 1983 je bil z njegovo pomočjo ustanovljen Moški pevski zbor Rovte, ki ga je Janez Treven vodil kar 11 let.

Janez Treven je glasbenik, dolgoletni zborovodja Mešanega cerkvenega pevskega zbora Rovte ter oseba, ki je z veseljem, pozitivnim pristopom in prostovoljnim delom daje velik pečat kulturi kraja v katerem živi. Njegove vrline so predvsem strokovnost, vztrajnost, skrbnost, potrpežljivost, prilagodljivost, zagnanost in razumevanje, ki ga kot zborovodja mora imeti. In s svojim neprekinjenim delom je tako veliko prispeval k ohranjanju zborovskega petja v Rovtah.

Zato gre Janezu Trevnu, na predlog, Mešanega cerkvenega zbora Rovte ter Glasbene šole Logatec, Februarsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture.

_______________________________________________________________________________________

FEBRUARSKO PRIZNANJE

 za izjemne dosežke na področju kulture - SIMONA KAVČIČ

Simona Kavčič, rojena leta 1964, je že od svojih osnovnošolskih let predana kulturi. Od 9. leta se je z gledališčem ukvarjala v domači osnovni šoli Podljubelj, kjer je nastopala v vlogi igralke, recitatorke, scenaristke in režiserke otroških predstav. V času študija je tam vodila lutkovno in dramsko skupino ter igrala v amaterskem gledališču Podljubelj.

Po poklicu je profesorica razrednega pouka. Na osnovni šoli 8 talcev Logatec, kjer je zaposlena od leta 1991, se že ves čas ukvarja s kulturnimi dejavnostmi, predvsem se posveča gledališču in branju. Od leta 1991 je na šoli vodila eno od dramskih skupin, s katerimi je ustvarila številne otroške dramske predstave: Peter Klepec, Kraljevi smetanovi kolački, Prizori iz življenja stvari, Zeleni fantek, Zmaj Lakotaj, recital Hiša in druge. S predstavo Kraljevi smetanovi kolački se je že leta 1993 udeležila državnega srečanja gledaliških skupin v Slovenj Gradcu, z ostalimi pa se je predstavljala na občinskem in regijskem srečanju gledaliških skupin. Bila je scenaristka in režiserka številnih kulturnih prireditev na šoli in izven nje. V sodelovanju z Glasbeno šolo Logatec je sodelovala pri projektu Balalajci, v katerem so posneli CD, v sodelovanju s Splošno knjižnico Logatec pa je dve leti organizirala Noč knjige. 

Prav z združitvijo teh dveh svojih ljubezni, gledališča in branja, je nastal projekt Kamišibaj, s katerim je prestopila ne le prag domače šole in delovanja v občini, ampak ponesla tudi glas občine širše v slovenski prostor. Simona Kavčič se je sprva pridružila projektu Bralna pismenost, kjer je prva uporabila gledališče kamišibaj kot učni pripomoček in motivacijsko sredstvo. Z jamarjem Miranom Nagodetom ter ekipo učencev in učiteljev je ob 130 letnici prvega spusta v jamo Gradišnico naredila dokumentarni kamišibaj, ki je del razstave o jami. S stalno sodelavko projekta, Simono Nagode, in ostalimi je začela razvijati Gledališče kamišibaj, kot inovacijski projekt v šoli,  kamišibaj zgodbe pa prenašati v Splošno knjižnico Logatec,  v podružnici Rovte in Hotedršica. Z njeno pomočjo so se v naši občini izvedli štirje odmevni festivali kamišibaja, mesečna srečanja s kamišibaj predstavami v Hiši Sonca, delavnice v okviru Tedna mobilnosti, mesečni Kamišidnevi  ter prvi seminar kamišibaja.  Njeno sodelovanje v okviru kamišibaja odmeva na številnih občinskih festivalih in dogodkih širom po Sloveniji.

Zato se Februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kulture na predlog Karmen Cunder, ravnateljice OŠ 8 talcev Logatec, z zaposlenimi podeli Simoni Kavčič, in sicer za preseganje običajnosti delovanja pri razvijanju novih oblik in vsebin kulturnega delovanja na področju gledališča in kamišibaja v občini Logatec.