Neskončna belina, plavo nebo, severni sij, škripanje pod nogami, mir in tišina, posebne živali ter življenje domačinov na Laponskem, znotraj polarnega kroga. To je samo nekaj utrinkov, ki jih je predavateljica izkusila na prvem »izletu« znotraj polarnega kroga in to jo je tudi vzpodbudilo in opogumilo, da se je odločila za pot v osrčje Sibirije: iz osrčja Sibirije –iz Yakutska mimo Oymyakona do Magadana ob Ohotskem morju.

Potovali so s kombijem po Kolymski cesti, ki ima srhljiv vzdevek »cesta kosti« Normalno prevozna je postala šele v zadnjem desetletju, prej je veljala za eno od najnevarnejših cest na svetu. Zgodovina nastanka je povezana s smrtmi tisočih ljudi. Prevozili so 2000 km, mimo krajev, kjer poteka vsakdanje življenje pri minus 50 stopinjah Celzija. Daljši postanek je bil v Ojmyakonu, ki velja za najhladnejši stalno naseljen kraj na zemlji. To, kar se nam zdi skorajda nemogoče, je za domačine najbolj normalna stvar. Kučma in valenki, škornji, ribolov na zmrznjenem jezeru, vožnja po zimskih cestah, žvečenje zmrznjenih rezin mesa za popoldanski prigrizek, topel kompot ob okusnem boršču in kosu kruha. Deželo je poleg ekstremnih vremenskih razmer in skrivnostne narave v preteklosti zaznamovalo poseljevanje in trpljenje pregnancev in prisilnih delavcev v gulagih, iskalcev zlata, rudarjev. Prevoziti jo, pomeni vsaj malo začutiti velikost in mogočnost Zemlje, domačnost in bližino domačinov, slo po obvladovanju in posedovanju, ki je vodila oblast ter videti sodobni vsakdanjik