Pred praznikom gregorjevega, v četrtek, 9. marca, ob 18. uri, vas Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec vabi na odprtje razstave ilustracij Aline Asberge Nabergoj. Avtorica je z ilustracijami opremila slikanice Romana Trevna, pisca otroških pravljic, ki temeljijo na slovenskem ljudskem izročilu. Na slikah v kombinirani tehniki akrila in barvnih svinčnikov so vključeni elementi slovenske oblačilne dediščine in detajli z motivi slovenskih vezenin ter ornamentike. Razstava v Galeriji Hiša sonca Logatec, na Notranjski 14, bo na ogled od 9. marca do 7. aprila 2023.
Alina Asberga Nabergoj (1980 Latvija) je študirala
oblikovanje oglasov in interjerov. Od leta 2005 živi in ustvarja v Vipavi in se
poleg slikarstva ukvarja še z ilustracijo ter izdelovanjem dekorativnih
predmetov. Je članica Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in redno
razstavlja ter sodeluje na likovnih kolonijah.
Ilustrirala je več otroških slikanic avtorja Romana Trevna iz Hotedršice.
Ilustracije, so naslikane v kombinirani tehniki akrila in barvnih svinčnikov.
Avtorica na podloženo akrilno osnovo z
barvicami izriše detajle, v slike pa vnaša elemente iz slovenske
kulturne dediščine, oblačilnih navad preteklosti s posebnostmi lokalnih
narodnih noš in detajle z motivi slovenskih vezenin ter
ornamentike. Razstava zajema ilustracije zadnjih dveh Trevnovih slikanic;
Mamut Rudi (2022) in Nagelj prijateljstva (izide maja 2023), ter posamezne
ilustracije z motiviko slovenske oblačilne dediščine iz prejšnjih slikanic.
Roman Treven(1989) živi v Hotedršici. Po izobrazbi je diplomirani inženir gozdarstva in obnovljivih virov, sicer pa velik ljubitelj slovenske besede in ljubiteljski zbiralec slovenskega ljudskega izročila iz okolice Hotedršice. Aktivno deluje v KTD Hotedršica kot lokalni turistični vodnik in pripovedovalec lokalnih povedk, vodja dramskih in lutkovnih skupin, režiser, pisec dramskih besedil za gledališke in lutkovne predstave, raziskovalec lokalne oblačilne dediščine … Piše tudi otroške pravljice, za katere črpa snov iz lokalnih legend in slovenskih ljudskih običajev v domovini in zamejstvu. Od leta 2020 je izšlo v slikanicah že pet njegovih pravljic; BARBARA, KJE SI?, NA GREGORJEVO SE PTIČKI ŽENIJO, LIHARDINA GOSTIJA ZA POBALINA, JANČEK ZARJANČEK IN ZARJANČKI in MAMUT RUDI, letos pa je pred izidom že šesta - NAGELJ PRIJATELJSTVA.
Tanja-Pina Škufca
OTROŠKA SLIKANICA MAMUT RUDI
Otroška slikanica Mamut Rudi je s pomočjo in sodelovanjem Turističnega centra Kamnik izšla v letu 2022 pri založbi Mimetik design. Avtor besedila je Roman Treven, ilustracije je naslikala Alina Asberga Nabergoj. Spremna beseda je prišla izpod peresa etnologinje in kulturne antropologinje Mirjam Perez Zelenc. Slikanico je oblikovala in uredila Brigita Vehar.
Zgodba temelji na bogatem ljudskem izročilu iz Kamnika in njegove okolice, ilustracije pa odsevajo kamniške vedute in znamenitosti, med drugim oblačilno dediščino občine Logatec. Na zadnji platnici lahko vidimo ilustracijo hotenjskega pripadnostnega kostuma. V pravljici ima glavno vlogo deček Nikolaj, ki s prijateljema išče Veronikin zaklad na Malem gradu. Ker zaklada ne najdejo, se razočarani usedejo v senco in opazujejo turiste, ki si ogledujejo grad. Med njimi je tudi romar, ki Nikolaju podari Jakobovo školjko. Iz nje sredi noči zatrobenta mamut in Nikolaja povabi na pot novih dogodivščin.
NAGELJ PRIJATELJSTVA
Pravljica Nagelj prijateljstva bo s pomočjo sponzorjev izšla v letu 2023 pri založbi Mimetik design. Avtor besedila je Roman Treven, ilustracije je ustvarila Alina Asberga Nabergoj. S spremno besedo je ilustracije in besedilo utemeljila etnologinja in kulturna antropologinja Mirjam Perez Zelenc.
Zgodba temelji na izkušnji pastirstva avtorjeve prababice Ane Žust, vključuje pa tudi pravljična in mitološka bitja iz slovenskega ljudskega izročila Slovenije, Rezije in avstrijske Koroške. Ilustracije nam približajo slovensko oblačilno dediščino. Glavna junakinja je oblečena v otroško delovno nošo iz 19. stoletja, Janeževa gruntarica pa v hotenjski pripadnostni kostum, ki ga je nosila Frančiška Plečnik Benigar, mala sestrična arhitekta Jožeta Plečnika. V pravljici spoznamo pastiričko Ano, ki mora zaradi revščine oditi služit. Na Janeževem gruntu postane kravja pastirica. Daleč od doma okusi osamljenost in zapuščenost. Toda na gmajnici spozna vilo, ki jo napoti v rožmarinov gaj, kjer živi dobri mož Dobrač in goji čarobne nageljne. Pastirička Ana po nevarnem zapletu z volkom in lisico le dobi nagelj prijateljstva. Z njim sprtim ljudem pričara lepoto tega medčloveškega odnosa.
