Na prošnjo Inke, predsednice DUDL, ki koordinira prireditve
TVU v naši občini, sem za jutranje telovadce pripravila predavanje o pomenu
gibanja. Hvala vsem, ki ste me poslušali z velikim zanimanjem in v razpravi
prispevali tudi svoje znanje in izkušnje. Statistična meja, da je človek star,
je 65 let. Gre za kronološko starost, ko postanemo starostniki, stari ljudje.
Mnogo prijaznejši in sprejemljivejši izraz za to obdobje pa je preprosto »starejši«.
Pomembnejša od statistične opredelitve je biološka opredelitev. Raziskovalci
namreč ugotavljajo, da je človek lahko dvajset let star štirideset let, če se
je odločil za zdrav način življenja in tako
skrbi za redni telesni in umski trening. Dokaz so nam prenekateri
sedemdesetletniki ali osemdesetletniki, ki izgledajo in se tudi počutijo kot bi
imeli 50 ali 60 let.
Študije so pokazale, da je le 30 odstotkov starejših redno fizično aktivnih. V
starosti od 16 do 74 let jih je 50 odstotkov prepričanih, da naredijo za svoje zdravje
dovolj. Dejstva so drugačna. Kar 6 od 10 moških in 7 od 10 žensk ni toliko
telesno aktivnih, da bi s tem koristili zdravju
Kaj se
nam z leti dogaja?
Pešanje zaradi pomanjkanja gibanja se nas
polašča počasi, skoraj neopazno in se tega velikokrat ne zavedamo. Pridobivamo
na telesni masi (v drugi polovici življenja naj bi imeli celo nekoliko nižjo
telesno maso kot v mladosti, saj med dvajsetim in sedemdesetim letom izgubimo
kar 5 kilogramov mišic), odevamo se v maščobni plašč, količina mišic upada. Izgubljamo
okretnost, moč, kostno maso. Manjša je naša delovna zmogljivost, zmogljivost
pljuč, zmanjšana je maksimalna frekvenca srca, poveča se količina maščob in
sladkorja v krvi, težave s krvnim pritiskom. Raziskave kažejo, da najmanj 50
odstotkov navedenih sprememb lahko pripišemo nedejavnosti.
In še nekaj se nam pogosto zgodi. Z leti postane naša predstava o lastni vrednosti
občutljiva, ranljiva. Marsikdo izgubi zaupanje vase, samospoštovanje,
zadovoljstvo s samim seboj.
Zato je v kasnejšem obdobju življenja načrtno ustvarjanje svoje celotne
pozitivne samopodobe pomemben dejavnik. Dejavnik za doživljanje občutkov
zadovoljstva s svojim življenjem. In hkrati tudi opora za premagovanje
številnih obremenitev, ki se jim le težko izognemo.
Z redno telesno dejavnostjo naša samopodoba raste, ponosni smo na svojo
zavzetost, na trud, na dosežke in tudi na svoj dober izgled. Vrne se nam dobro
počutje, izboljša se zdravje. Ob telesnem naporu, ki ga posameznik zmore potem,
ko si je dolgo prizadeval za okrepitev svoje kondicije, zna odrasel človek
doživeti izkušnjo dvojnega ugodja, tako telesnega kot duševnega. Vedno bolj zna
ceniti tisto, za kar se je sam potrudil in dosegel.
Kakšna
pa naj bo redna telesna vadba, ki dejansko vpliva na zdravje in na zmanjševanje
poškodb. Zlato pravilo je, da naj bo redna, torej gibanje vsak dan,
bolj intenzivno pa vsaj dva do trikrat tedensko. »Vikend napori«, ko se
pretirano naprezamo le dva dni v tednu, so škodljivi. Kot če poizkušamo na vso
silo pognati avto, ki je ves teden stal v garaži. Naj bo individualna, vsak
posameznik pozna svoje zdravstveno stanje, svoje omejitve. Tekmovalni športi
niso primerni, le rekreativno gibanje. Prednost imajo aktivnosti, ki spodbujajo
delo srca, ožilja in dihanja.
Odlična je vadba, gibanje na zraku. Naša vsakodnevna jutranja telovadba na
igrišču je odlična, razgibamo vse
sklepe, mišice. Nadihamo se. Vendar pa je za dejanski vpliv gibanja na zdravje potrebno še nekaj več. Vsaj dva do trikrat tedensko
moramo ven, v gozd, na barje in se gibati na način, da spodbudimo, zaženemo
delo srca, ožilja, pljuč. Da naše gibanje zajame vse večje mišične skupine, da
se frekvenca srca pospeši pri 70 letniku na 110, pri 60 letniku na 115. Da
dosežemo globlje dihanje. Primerni so hitra hoja, kolesarjenje, plavanje, balinanje, »krepko« delo na vrtu,
okoli hiše, tudi pri košnji se zadihaš. Ples je izredno priporočljiv. Od teka
se priporoča jogging. Lahko izbiramo, izberimo si tisto aktivnost, kjer se
dobro počutimo in kamor se radi vračamo.
Redno telesno gibanje na zgoraj opisan način, torej vsak dan vsaj 20 do 30
minut gibanja in 2 do 3 krat tedensko intenzivnejše gibanje na zraku, upočasni,
zavre, proces staranja. Saj deluje
ugodno na presnovne dejavnike, predvsem na presnovo sladkorja, maščob. Prispeva
k relativnemu pomlajevanju za 10 do 20 let. Izboljšan videz, izboljšano
zdravje, počutje, občutek uspeha, izboljšana samopodoba, zmanjšano tveganje za
srčno-žilna obolenja, preprečevanje zmanjševanja kostne mase,povečana psihična
stabilnost, ohranjanje mišične moči in gibljivosti, nadzorovanje telesne teže,
vpliv na imunski sistem in še bi lahko naštevali.
Naj zaključim, da sta znana dva naravna načina, kako upočasniti procese
staranja. To sta redna telesna dejavnost in omejevanje kalorij v prehrani. Pri
živalih je že dolgo znano, da se življenjska doba, v primeru, da imajo omejene
kalorije, podaljša za 10 do 20 odstotkov.
V zrelejšem obdobju začne starejši človek ceniti mnoge preproste, v mladosti
samo umevne vsebine vsakodnevnega življenja. Da spije kavo s prijateljem, da se
sam odpelje do trgovine, v knjižnico, da si pripravi dobro kosilo, gre v
naravo, prebere knjigo. Ceni zanesljivost, iskrenost, zaupanje, bližino, podporo,
pripadnost. Vključimo v te vrednote še
motivacijo za redno telesno dejavnost, in to tako, ki dejansko vpliva na zdravje. In obeta
se nam počutje in življenje 10 do 20 let mlajšega moškega oziroma ženske. Naše
življenje ne bo le bolj zdravo, temveč
tudi lepše.
Pripis: vse navedene podatke sem črpala iz objavljenih člankov priznanih
strokovnjakov, predvsem zdravnikov, specialistov, ki objavljajo izsledke
raziskav za potrebe Društva za zdravje srca
in ožilja Slovenije.
Erna Kos Grabnar



