Na prošnjo Inke, predsednice DUDL, ki koordinira prireditve TVU v naši občini, sem za jutranje telovadce pripravila predavanje o pomenu gibanja. Hvala vsem, ki ste me poslušali z velikim zanimanjem in v razpravi prispevali tudi svoje znanje in izkušnje. Statistična meja, da je človek star, je 65 let. Gre za kronološko starost, ko postanemo starostniki, stari ljudje. Mnogo prijaznejši in sprejemljivejši izraz za to obdobje pa je preprosto »starejši«. Pomembnejša od statistične opredelitve je biološka opredelitev. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da je človek lahko dvajset let star štirideset let, če se je odločil za zdrav način življenja  in tako skrbi za redni telesni in umski trening. Dokaz so nam prenekateri sedemdesetletniki ali osemdesetletniki, ki izgledajo in se tudi počutijo kot bi imeli 50 ali 60 let.
Študije so pokazale, da je le 30 odstotkov starejših redno fizično aktivnih. V starosti od 16 do 74 let jih je 50 odstotkov  prepričanih, da naredijo za svoje zdravje dovolj. Dejstva so drugačna. Kar 6 od 10 moških in 7 od 10 žensk ni toliko telesno aktivnih, da bi s tem koristili zdravju

Kaj se nam z leti dogaja?
Pešanje zaradi pomanjkanja gibanja se nas polašča počasi, skoraj neopazno in se tega velikokrat ne zavedamo. Pridobivamo na telesni masi (v drugi polovici življenja naj bi imeli celo nekoliko nižjo telesno maso kot v mladosti, saj med dvajsetim in sedemdesetim letom izgubimo kar 5 kilogramov mišic), odevamo se v maščobni plašč, količina mišic upada. Izgubljamo okretnost, moč, kostno maso. Manjša je naša delovna zmogljivost, zmogljivost pljuč, zmanjšana je maksimalna frekvenca srca, poveča se količina maščob in sladkorja v krvi, težave s krvnim pritiskom. Raziskave kažejo, da najmanj 50 odstotkov navedenih sprememb lahko pripišemo nedejavnosti.
In še nekaj se nam pogosto zgodi. Z leti  postane naša predstava o lastni vrednosti občutljiva, ranljiva. Marsikdo izgubi zaupanje vase, samospoštovanje, zadovoljstvo s samim seboj.
Zato je v kasnejšem obdobju življenja načrtno ustvarjanje svoje celotne pozitivne samopodobe pomemben dejavnik. Dejavnik za doživljanje občutkov zadovoljstva s svojim življenjem. In hkrati tudi opora za premagovanje številnih obremenitev, ki se jim le težko izognemo.
Z redno telesno dejavnostjo naša samopodoba raste, ponosni smo na svojo zavzetost, na trud, na dosežke in tudi na svoj dober izgled. Vrne se nam dobro počutje, izboljša se zdravje. Ob telesnem naporu, ki ga posameznik zmore potem, ko si je dolgo prizadeval za okrepitev svoje kondicije, zna odrasel človek doživeti izkušnjo dvojnega ugodja, tako telesnega kot duševnega. Vedno bolj zna ceniti tisto, za kar se je sam potrudil in dosegel.

Kakšna pa naj bo redna telesna vadba, ki dejansko vpliva na zdravje in na zmanjševanje poškodb. Zlato pravilo je, da naj bo redna, torej gibanje vsak dan, bolj intenzivno pa vsaj dva do trikrat tedensko. »Vikend napori«, ko se pretirano naprezamo le dva dni v tednu, so škodljivi. Kot če poizkušamo na vso silo pognati avto, ki je ves teden stal v garaži. Naj bo individualna, vsak posameznik pozna svoje zdravstveno stanje, svoje omejitve. Tekmovalni športi niso primerni, le rekreativno gibanje. Prednost imajo aktivnosti, ki spodbujajo delo srca, ožilja in dihanja.
Odlična je vadba, gibanje na zraku. Naša vsakodnevna jutranja telovadba na igrišču  je odlična, razgibamo vse sklepe, mišice. Nadihamo se. Vendar pa je za dejanski  vpliv gibanja na zdravje potrebno še  nekaj več. Vsaj dva do trikrat tedensko moramo ven, v gozd, na barje in se gibati na način, da spodbudimo, zaženemo delo srca, ožilja, pljuč. Da naše gibanje zajame vse večje mišične skupine, da se frekvenca srca pospeši pri 70 letniku na 110, pri 60 letniku na 115. Da dosežemo globlje dihanje. Primerni so  hitra hoja, kolesarjenje,  plavanje, balinanje, »krepko« delo na vrtu, okoli hiše, tudi pri košnji se zadihaš. Ples je izredno priporočljiv. Od teka se priporoča jogging. Lahko izbiramo, izberimo si tisto aktivnost, kjer se dobro počutimo in kamor se radi vračamo.
Redno telesno gibanje na zgoraj opisan način, torej vsak dan vsaj 20 do 30 minut gibanja in 2 do 3 krat tedensko intenzivnejše gibanje na zraku, upočasni, zavre,  proces staranja. Saj deluje ugodno na presnovne dejavnike, predvsem na presnovo sladkorja, maščob. Prispeva k relativnemu pomlajevanju za 10 do 20 let. Izboljšan videz, izboljšano zdravje, počutje, občutek uspeha, izboljšana samopodoba, zmanjšano tveganje za srčno-žilna obolenja, preprečevanje zmanjševanja kostne mase,povečana psihična stabilnost, ohranjanje mišične moči in gibljivosti, nadzorovanje telesne teže, vpliv na imunski sistem  in še  bi lahko naštevali.
Naj zaključim, da sta znana dva naravna načina, kako upočasniti procese staranja. To sta redna telesna dejavnost in omejevanje kalorij v prehrani. Pri živalih je že dolgo znano, da se življenjska doba, v primeru, da imajo omejene kalorije, podaljša za 10 do 20 odstotkov.
V zrelejšem obdobju začne starejši človek ceniti mnoge preproste, v mladosti samo umevne vsebine vsakodnevnega življenja. Da spije kavo s prijateljem, da se sam odpelje do trgovine, v knjižnico, da si pripravi dobro kosilo, gre v naravo, prebere knjigo. Ceni zanesljivost, iskrenost, zaupanje, bližino, podporo, pripadnost. Vključimo v te  vrednote še motivacijo za redno telesno dejavnost, in to  tako, ki dejansko vpliva na zdravje. In obeta se nam počutje in življenje 10 do 20 let mlajšega moškega oziroma ženske. Naše življenje ne bo le bolj zdravo, temveč  tudi lepše.
Pripis: vse navedene podatke sem črpala iz objavljenih člankov priznanih strokovnjakov, predvsem zdravnikov, specialistov, ki objavljajo izsledke raziskav za potrebe Društva za zdravje srca  in ožilja Slovenije.

Erna Kos Grabnar