Vzdrževanje vodotokov je sicer v domeni države, ki temu področju namenja premalo sredstev da bi lahko zagotovili ustrezno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture. Če bi bilo sredstev več, posledice poplav po Sloveniji ne bi bile tako obsežne. Prav tako pa ne bi bile tako katastrofalne, če ljudje svojih hiš ne bi gradili na poplavnih oziroma razlivnih površinah, če bi bil sistem upravljanja in odločanja dorečen ter ne bi zoževali življenjskega prostora vode. Takšnim razmeram smo priča tudi v občini Log - Dragomer, zato se je občinska uprava odločila za oblikovanje celovitega lokalnega programa upravljanja z vodo in vodnim prostorom. Dokument bo podal izhodišča za soočenje s problematiko upravljanja z vodo in izvajanje ukrepov v pristojnosti lokalne skupnosti ter usklajevanje nalog in pristojnosti z državnimi službami na tem področju. Izhajal bo iz lokalnih potreb, problemov in značilnosti lokalnega okolja. Med drugim naj bi ponudil odgovore na vprašanje, kaj lahko na ravni lokacije, torej hiše s pripadajočim zemljiščem, naredi lastnik in kaj lahko na ravni soseske naredi občina.

Kot smo izvedeli, so se pripravljavci dokumenta že odpravili na teren in si ogledali stanje vodotokov ter se seznanili s poplavno ogroženostjo. K oblikovanju izhodišč v zvezi z upravljanjem voda pa so povabili tudi javnost. Ta se je na delavnici 19. januarja seznanila z možnostmi in ukrepi za trajnostno upravljanje z vodo ter skupaj s pripravljavci na kartah preverila podatke o vodah, ki so jih ti do tedaj zbrali. »Osnovni cilj bodočega celovitega upravljanja z vodo v občini je zmanjševanje količine in onesnaženosti ter zadrževanje odtoka površinske in padavinske vode prek obsežnega nabora trajnostnih ukrepov, ki bodo omogočili varčevanje z vodo kot virom, preprečevali hipni odtok padavinske vode in zagotovili varnost pred poplavljanjem poseljenih območij,« smo lahko slišali na delavnici, kjer so nam predstavili, na kakšne načine bi bilo to mogoče doseči. Za dosego varnosti pred poplavami bo potrebno sodelovanje vseh – občine in občanov. Pa ne samo tistih, ki živijo na območjih, kjer vodotoki poplavljajo, temveč tudi vseh tistih, ki jih vode ne ogrožajo, ampak bi lahko z ukrepi na svojih zemljiščih bistveno pripomogli k zmanjšanju količine odtoka površinskih in padavinskih voda.

Ste vedeli

Kljub temu da je za upravljanje vodotokov po Zakonu o vodah pristojna država, je nekaj pristojnosti v rokah lokalne skupnosti, del odgovornosti pa nosijo tudi lastniki vodnih ali priobalnih zemljišč. Ti morajo po 100. členu tega zakona kositi in odstranjevati prekomerno zarast na bregovih, odstranjevati plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vseh vodotokih v občini, poleg tega ne smejo na vodnih ali priobalnih zemljiščih odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa morajo obvestiti pristojnega inšpektorja.

V. L.