»Mala dejanja, veliko veselje za ljudi in naravo!« pod tem sloganom je potekala letošnja tradicionalna čistilna akcija v občini Log - Dragomer, ki so jo letošnje leto prvič združili še z akcijo pomoči starejšim pri sezonskih opravilih. Tako kot vsako leto so se prostovoljci zbrali na dveh zbirnih mestih, v športnem parku na Logu in pred gasilskim domov v Dragomerju, kjer sta jih koordinatorja Marjan Kavčič in Blaž Rupnik opremila z rokavicami in vrečami za ločeno zbiranje odpadkov ter napotki za čiščenje.

Kljub temu da tovrstne čistilne akcije potekajo že več desetletij, prostovoljci v okolju še vedno najdejo precejšne količine odvrženih odpadkov. Količina v naravo odvrženih odpadkov se v zadnjih letih sicer zmanjšuje, manjša se tudi količina na komunalno odlagališče odloženih odpadkov. Statistični podatki tako kažejo, da se je v obdobju od leta 2011 do 2020 občutno zmanjšala količina komunalnih odpadkov odloženih na komunalnih odlagališčih, in sicer z 204 kilogramov na prebivalca v letu 2011 na 31 kilogramov na prebivalca v letu 2020, povečal pa se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov z okoli 33 odstotkov na 72 odstotkov. Kljub temu, da je na tem področju zaznati napredek, v naravi še vedno rastejo vedno novi kupi odpadkov. Prostovoljci so nam zaupali, da čiščenje okolja ni dovolj, na prvem mestu je preventiva in osveščanje ljudi, ki jih je treba prepričati, da se sami pridružijo akciji ter nehajo smetiti. »Ljudje se še vedno premalo zavedajo, kako pomemben je spoštljiv odnos do narave, še vedno je veliko divjih odlagališč in vsak dan nastajajo nova. Dokler ljudje ne bodo razumeli, da z onesnaževanjem narave zastrupljajo tudi sebe, do tedaj bodo potrebne čistilne akcije,« nam je povedala prostovoljka Darja, ki je dodala, da odpadkov ne pobira le zato, ker je občina tako bolj urejena in lepša, temveč predvsem zaradi skrbi za ohranjanje habitata rastlin in živali ter preprečevanja onesnaževanja zemlje in podtalnice.

Struktura odpadkov podobna kot v preteklih letih

Občina Log - Dragomer je po končani akciji nedvomno bolj čista. Prostovoljci so odpadke pobirali ob cestah, na travnikih, robu gozda, zelenicah, športnih igriščih ter drugih javnih površinah ter ob vodotokih. Največ odpadkov so našli ob ekoloških otokih, ob cestah, v grmovju in ob igriščih. »Medgeneracijska skupina udeležencev čistilne akcije v Dragomerju je popisala predvsem naslednje odpadke: plastenke, pločevinke, steklenice, ovitke od prigrizkov in sladkarij, cigaretne ogorke, papirnate odpadke, gradbeni material, trdo plastiko (gume), tudi odpadno vejevje. Podobno so nam povedali tudi na Logu, kjer pravijo, da so našli največ pločevink in plastenk prav tako ob cesti,« sta pojasnili Katja Bhatnagar in Marta Grčar.

Po končani čistilni akciji so se prostovoljci, ki so čistili okolje in prostovoljci, ki so pomagali starejšim pri sezonskih opravilih, zbrali v gasilskem domu v Dragomerju. Deževen dan so izkoristili za pogovor o tem, kaj lahko vsak izmed nas naredi za to, da bi bilo odpadkov čim manj in tudi kako ravnati z njimi. »Pogovarjali smo se o pravilu, ki se v angleščini imenuje »6 Rjev«. R-ji pomenijo »rethink« (znova premisliti), »refuse« (zavrniti), »reduce« (zmanjšati), »reuse« (znova uporabiti), »repurpose« (spremeniti namembnost) in »recycle« (reciklirati). Kaj torej pomenijo in kako jih uporabljajo udeleženci?«

1. Znova premisliti. Prvo pravilo nas opozarja, da je smiselno še enkrat premisliti, ali nekaj, kar nameravamo kupiti, sploh potrebujemo. Ali potrebujemo nove hlače in še ene čevlje? Potrebujem še en predmet, ki ga bo postavil v dnevno sobo, čez čas pa bo postal »praholovilec«? Lahko gre tudi za to, da spremenimo navado – ali res potrebujem še eno kavo iz avtomata in še eno kavo »za sabo«? Ali je res smiselno kupiti sadje in zelenjavo, ki pripotuje iz drugega konca sveta, ko lahko kupimo sezonsko in lokalno sadje in zelenjavo?

2. Zavrniti. To pravilo pomeni, da znamo reči ne, ko nam ponudijo stvari, ki jih ne potrebujemo, na primer reklamne brošure, vrečke, promocijski material; slamico v kavarni, ko naročimo limonado. Vrečke na primer zavrnemo tudi tako, da se že v naprej pripravimo in pri odhodu v trgovino hranimo nakupovalno vrečko v svoji torbi.

3. Zmanjšati. Cilj je zmanjšati porabo stvari – to je zapiranje vode med umivanjem zob do smotrne porabe čistil, šamponov in drugih krem. Kupujmo samo tisto, kar zares potrebujemo, pri tem pa se poslužujmo večjih pakiranj, da zmanjšamo količino pridelanih odpadkov ali pa poiščimo trgovine, kjer ponujajo te izdelke brez embalaže. Ko kupujemo hrano, kupimo toliko, kolikor bomo lahko zares porabili in se hrana v tem času ne bo pokvarila. Ko spreminjamo svoje navade, seveda ni smiselno, da bi zavrgli vse, kar presega naše potrebe. Uporabna oblačila, aparate, izdelke, ki jih ne potrebujemo, lahko podarimo svojcem, v bližnji center ponovne uporabe, humanitarnim organizacijam ali pa jih prodamo kot rabljene izdelke.

4. Znova uporabiti. Preden kupimo nekaj novega, je smiselno razmisliti, če je izdelek trajnosten, torej ga lahko ponovno uporabimo. Težava so predvsem izdelki za enkratno uporabo, na primer papirnate brisače, krožniki in pribor za enkratno uporabo, palčke za ušesa itd. Zakaj ne bi raje namesto papirnatih brisač kupili bombažne krpe, ki jih bomo lahko uporabili večkrat? Smiselno je torej razmisliti, katere izdelke lahko na vsakdanji ravni zamenjamo za trajnejše. Dober primer so tudi steklenice za vodo, ki jih lahko uporabimo večkrat in hranimo v svoji torbi. Pogovarjali smo se tudi o rabljenih oblačilih in menjavi oblek, ki jih lahko kupimo v trgovinah z rabljenimi oblačili, izmenjamo med sorodniki in prijatelji ali pa na organiziranih izmenjevalnicah.

5. Spremeniti namembnost in popraviti. Številnim izdelkom zlahka spremenimo namembnost, torej jih uporabimo za kaj drugega. Za to potrebujemo nekaj ustvarjalnosti, dobre primere najdemo lahko na spletu (poiščemo pod »večvrednostno recikliranje« oziroma »upcycling«). Stare jeans hlače lahko postanejo nova torba ali denarnica, majica postane nakupovalna vrečka, jogurtov lonček pa posodica za sajenje in vzgojo sadik, stara zobna ščetka pa postane čistilna ščetka itd. Če je le mogoče, popravimo pokvarjene predmete; odnesemo jih do lokalnega mojstra ali popravljalnice. Vse več je tudi organiziranih dogodkov »popravljalnic«, na katerih nam strokovnjaki popravijo naše predmete. Kolesa, ki so potrebovala popravilo, ste občani na primer lahko prinesli na minuli bolšji sejem, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Kosec.

6. Reciklirati. Ločevanje odpadkov je bistveno za uspešno recikliranje. A za nekatere odpadne predmete je težko določiti, kam spadajo. Ste vedeli, da flomaster spada pod nevarne odpadke, omot od masla pa pod preostale odpadke? Več o tem, kam spadajo posamezni odpadki, si lahko preberete na spletnih straneh komunalnih podjetij, Ljubljansko podjetje Snaga na primer popiše odpadke in kam jih odložiti v ABC odpadkov, ki je dostopna na povezavi: https://www.mojiodpadki.si/odpadki/abc-odpadkov. Za uspešno recikliranje je potrebno tudi, da ovoje embalaž ustrezno očistimo, preden jih zavržemo (na primer embalažo od hrane je treba oprati). Pomembno je tudi zavedanje, da velik del odpadkov ne moremo reciklirati; zato se poskušajmo posluževati čim več prejšnjih »Rjev«. 

»Mlajši in starejši udeleženci smo izmenjali zanimive prakse o tem, kaj že počnemo za bolj čist in trajen svet; vsak od nas pa je odšel domov še s kakšno novo idejo, kako lahko še drugače pomaga našemu okolju. Namreč – vsak izmed nas lahko nekaj stori!« sta še dodali naši sogovornici.

V. L., Katja Bhatnagar in Marta Grčar

Foto: Podaj roko