»Vodohran smo v sistem vklopili 7. februarja,« je povedal Urban Simončič iz Komunalnega podjetja Vrhnika, ki upravlja vodovodni sistem na območju občine Log - Dragomer. Po podatkih KPV je na visoko cono priklopljenih 28 objektov, ki se jim bodo tlačne razmere izboljšale v odvisnosti od geografske lege objekta. »Višje, kot so objekti, nižji bo tlak, nižje, kot so objekti, boljši bo tlak. Razmere pa bodo mnogo boljše, kot so bile do sedaj,« je še pojasnil predstavnik komunale. Hkrati se je na tem delu občine izboljšala požarna varnost, saj so se tlačne razmere izboljšale tudi v hidrantih. Simončič je še pojasnil, kako dolgo bi se objekti, priklopljeni na visoko cono, lahko oskrbovali z vodo iz vodohrana v primeru, da vanj ne bi dovajali nove vode. "Po izračunih bi ob povprečni porabi voda zadostovala za od 3 do 7 dni, odvisno od letnega časa. V primeru požara pa bi bilo vode dovolj za 2 uri gašenja ter porabnike, ki so priključeni na visoko cono.«

Slabe razmere pred gradnjo visoke cone
Na tem delu občine je bil obstoječi vodovod hidravlično neustrezen, kar je potrdila tudi študija: za izboljšanje tlačnih razmer je bilo treba zgraditi nov vodohran s črpališčem z ustreznim napajalnim vodom. Da so se razmere izboljšale, je bila nujna gradnja nove visoke cone, ki je vključevala nadgradnjo obstoječega vodovodnega sistema z vodohranom, prečrpalnico, povezovalnima vodovodoma in praznotokom. Kot je povedal Samir Zulič, direktor podjetja GPZ, ki je gradilo visoko cono, je bil v sklopu naložbe zgrajen povezovalni vodovod, dolg 838 metrov: »Izdelan je bil nov vodohran iz betonske konstrukcije, ki obsega 100 m³, narejen je iz dveh okroglih celic.« Kot smo izvedeli, je dotok vode v vodohran reguliran z nivojskim stikalom, ki na podlagi gladine vode uravnava delovanje črpalke v črpališču. »Izdelana je bila prečrpalnica, ki je vkopana v brežino ob naselju Lukovica. Do prečrpalnice, ki je klasično sezidana, smo pripeljali nizkonapetostni vod, na katerega sta priključeni dve črpalki. Dve zato, da tudi v primeru okvare ene izmed njiju, sistem nemoteno funkcionira,« je še pojasnil Zulič. Skupna neto vrednost stroškov projekta je skoraj pol milijona evrov, večino predstavljajo sredstva Evropske unije in lastna udeležba Republike Slovenije, slabih petnajst odstotkov pa je plačala občina iz svojega proračuna.

V. L.