V prejšnji številki Našega časopisa ste si lahko prebrali o vodnih virih na Logu in o tem, kako so si pri preskrbi z vodo pomagali naši predniki. V tej številki pa bi radi nanizali nekaj dejstev o gradbenih projektih izgradnje vaškega vodovoda.
Verjetno je bila gradnja vodovoda na Logu že dolga skrita želja skoraj vsakega prebivalca te vasi ob cesti, ki povezuje ljubljanska s postojnskimi vrati. Žal je vmes posegla velika svetovna vojna, kljub tem pa so že zgodaj spomladi leta 1944 stekli postopki za gradnjo novega vodovoda. 27. marca je bil opravljen komisijski ogled napeljave vodovoda v vasi. Gradivo o gradnji vodovoda na Logu je del fonda Arhiva Republike Slovenije, iz dvojezičnih italijansko-slovenskih skic za stavbo zajetja Jordanovega studenca pa je mogoče sklepati, da so z idejnim konceptom začeli že pod italijansko okupacijo, se pravi pred jesenjo leta 1943. Posestniki, po katerih zemljiščih naj bi tekel vodovod, so brez izjem odstopili služnost občini Log. O samem projektu nimamo prav veliko podatkov, po ustnem izročilu in nekaterih podatkih s pokojninskega zavoda (nekateri Ložani so pri gradnji sodelovali kot še nepolnoletni mladeniči) pa naj bi gradnjo prevzelo podjetje inž. Josipa Dedka. Pri gradnji so pomagali tudi oddelki nemške delovne brigade TODT.
Oba zbiralnika, tako tistega v Jordanovem kotu kot onega nad Jamom oz. blizu Žiberšana, naj bi končali prav ob koncu vojne leta 1945, o čemer priča tudi napis iz kamnov pri zbiralniku nad Jamovih studencem.
Ta vodovod je bil dimenzioniran za približno 650 prebivalcev. Ker pa je število prebivalcev na Logu prav hitro zraslo čez to številko, so v krajevni skupnosti Log v sedemdesetih letih ustanovili vodovodni odbor, katerega predsednik je postal Ciril Rus. Ta je kot mladenič sodeloval že pri gradnji vodovoda v organizaciji podjetja inž. Dedka, zato je imel na tem področju vsaj malo izkušenj. V sodelovanju s Frančiškom Stanovnikom, ki je bil po poreklu Gorjancov z Lesnega Brda, so našli močan izvir v Strgarju, ki je v dolini pod cerkvijo oz. mestom porušenega gradu na Lesnem Brdu. S prostovoljnim delom tako Ložanov kot Lesnobrdcev so zgradili zajetje v Strgarju s črpalko v betonski zgradbi ter položili cevovod do zbiralnika v Jordanovem kotu. Lesnobrdci so z udarniškim delom skopali vodovod do svojih domov. Rezervoar v Strgarju je bil dokončan leta 1973, slovesno pa je bil odprt leta 1974.
Žal je bil glavni problem pri črpalkah na Lesnem Brdu nestabilno električno omrežje, zaradi česar je pogosto prihajalo do izpada varovalk. Prav tako so bile črpalke energetsko potratne, saj je bilo treba vodo potisniti čez hrib proti Jordanovemu kotu. Obenem je z intenzivnim priseljevanjem na Log in gradnjo novih hiš tudi ta vodovod kmalu postal premalo zmogljiv za vse večje potrebe po pitni vodi, zato je vodovodno omrežje na Logu kmalo postalo del širšega vodovodnega omrežja v občini Vrhnika z glavnim virom na borovniškem vršaju, naposled pa del Komunalnega podjetja Vrhnika. Zgradili so pretočni zbiralnik na Rosovšah in trenutno očitno vodovodno omrežje zadošča za potrebe v občini Log - Dragomer, ki se ne širi več tako intenzivno. Oba krajevna vodovoda ne služita več svojemu namenu. Vodovod v Strgarju so potem še kar nekaj časa uporabljali prebivalci horjulskega dela Lesnega Brda, dokler niso na Prošci z vrtino prišli do močnega izvira vode za lesnobrdski del horjulske občine. Danes voda iz Strgarja odteka v potok, vse stavbe obeh krajevnih vodovodov pa še stojijo in pričajo o zanosu prebivalcev Loga, ki so si skušali zagotoviti pitno vodo.

Za člane ŠK pripravil Miha Rus