Prekrasno vreme, že kar kičasto za deveti februar, smo se z avtobusom primestnega prometa odpeljali v Ljubljano in z vlakom naprej do Kranja.

Pogled na zasnežene hribe je vabil kam višje na sonce in sneg, a skupina petnajstih članov društva se je najprej peš napotila do starega mestnega jedra v Kranju, kjer smo si ogledali grad Khislstein. Ime je dobil po družini Khisl, ki je dvorec kupila v drugi polovici 16. stoletja. Danes je v njem na ogled stalna razstava Prelepa Gorenjska.

Ogled smo nadaljevali v Mestni hiši Kranj. To je eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Sloveniji. Starejši del poslopja je bil zgrajen v prvi polovici 16.stoletja, stebriščna dvorana je nekdaj služila za shranjevanje sejemskega  blaga oddaljenim trgovcem. V renesančnem slogu pa je zgrajena renesančna dvorana, ki se nahaja v prvem nadstropju in jo krasijo bogato intarzirana vrata. Dvorana danes služi za sklepanje porok.

V Mestni hiši  so tri stalne razstave, kiparska zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja, arheološka Železna nit in etnološka zbirka z naslovom Ljudska umetnost na Gorenjskem.

Ob župnijski cerkvi Svetega Kancijana, ki jo sedaj prenavljajo, smo si ogledali kostnico, ostanke kapele  in krstilnico. Kostnica je bila  zgrajena  v drugi polovici 6. stoletja. Najstarejši grobovi so iz 7. stoletja. V njih so pokopani romanizirani kranjski staroselci. V neposredni bližini vseh teh objektov je postavljena razgledna ploščad Pungert. Ob njej je obrambni stolp. Ploščad je visoko nad strugo Kokre in z nje smo si  lahko v miru ogledali tok reke Kokre, vrvež avtomobilov in tovarn spodaj v dolini ali vrh Šmarjetne gore na drugi strani.

Ko se vračaš proti Prešernovi spominski hiši, ne moreš spregledati kar 5 m visokega spomenika velikanu slovenske poezije Francetu Prešernu. Spomenik je bil postavljen leta 1952 in je bronast odlitek, delo kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Lobode. Samo postavitev je nadzoroval tudi arhitekt Jože Plečnik, ki je prav v tistem času urejal arkade kranjskega gledališča. V  času, ko je bil spomenik postavljen,  je bil to največji spomenik pesniku na svetu.

Nazadnje smo si ogledali Prešernovo hišo v Kranju. V njej je prebival Prešeren od leta 1846 do leta 1949, ko je v njej tudi umrl. Poleg njega je v njej prebivala pesnikova sestra Katra, ki mu je kuhala in sin prijatelja Andreja Smoleta, ki ga je pesnik zaposlil kot pisarja v svoji odvetniški pisarni. Hiša je bila zgrajena v 17. stoletju, leta 1811 jo je zajel požar in leseni hodnik je nadomeščen z novim arkadnim. Popolnoma prenovljena in urejena pa je bila hiša v letih 2000/2001, ko je v njej  urejena razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje in delo. Ohranjena je njegova postelja, predalnik in mrtvaški prt, drugo ni originalno, a je iz njegovega časa. Iz  njegove rojstne  hiše v Vrbi pa so prenesli stensko uro. Tu smo zaključili kulturni del obiska.

 Moramo povedati, da bi veliko manj videli in tudi vedeli, če ne bi prijazna in vedoželjna lokalna vodička vso pot opozarjala na zanimivosti, dodala kakšen spomin ali zgodbico in prijazno kramljala z nami in seveda na kratko predstavila zgodovino Kranja in njegovih prebivalcev. Kosilo smo si privoščili V Kotu in se z vlakom vrnili v Ljubljano, pa potem naprej do doma z avtobusom.

Brezplačna vozovnica za avtobusni in železniški promet, spoštovanje vseh ukrepov za preprečitev okužb, malo dobre volje in smisla za organizacijo lahko tudi v teh zapletenih časih naredijo dan prijeten in  zanimiv. Obenem pa smo se tudi na ta način poklonili pesniku in njegovemu prazniku.

Dragica Krašovec