Valerija
Z upokojitvijo se vsakemu porodi vprašanje, kaj bo počel ves ljubi dan, ko mu bo čas ostajal. A čas ne ostaja, le koristno ga je vredno uporabiti. Morda imajo nekateri že vnaprej določen urnik, ki so si ga tako želeli že, ko so bili še službeno aktivni.
Nekaj pa je nas tudi takih, ki so si zadali geslo: Nikoli nehati začenjati in nikoli začeti nehati.
It is never to late to learn. Tako se nas je zbralo nekaj takih, ki smo si zaželeli spet postati »šolarčki» in s pomočjo dobre volje naše učiteljice Olge smo aprila l. 2012 začeli z učenjem angleškega jezika. Nekateri so znanje le-tega pridobili že v srednji šoli ali kje drugje. Zame je bila angleščina izziv, saj je bil to prvi začetek učenja angleškega jezika. Ni bilo lahko, a vzpodbujanje učiteljice Olge je pomagalo, da sem vzdržala in pridobila nekaj znanja in razumevanja jezika. Po 9-tih letih učenja mislim, enako tudi drugi sošolci, da je uspeh viden kljub našim sivim lasem. Kar pa morava z Božo še posebej poudariti, je DRUŽENJE, ob katerem se vsak izmed nas nekoliko sprosti in tedaj ugotavljamo, da nikoli ni prepozno, da se spoprimemo z začetki tega ali onega učenja.
V letu 2020/21, ko nas je epidemija Covid virus pahnila med domače stene, se nismo dali. S pomočjo nam nove tehnologije ZOOM-a smo nadaljevali učenje. Izkazalo se je, da je bil to dober način učenja – seveda kot izhod v sili. Šolanje na daljavo vseeno nima take vrednosti kot šolanje z učiteljem neposredno v učilnici. Tako je naše šolsko leto bilo vseeno aktivno.
V aprilu 2021 smo se spet zbrali v učilnici naše Olge in vsi veseli zaokrožili v živo naše učne ure ob kavici in bureku, kar smo celo leto pogrešali. Upam, da nam bosta dani zdravje in volja, da bomo naprej utrjevali pridobljeno znanje angleškega jezika.
Boža
Moje sodelovanje v učni skupini angleščine sega v leto 2012 in se me je "dodobra" prijelo. Zato je bil način učenja po Zoom-u na začetku kar malo nenavaden. Poleg tega je bilo treba osvojiti tudi to tehnologijo. No, vse to pa ne more nadomestiti osebnega stika s sošolci, profesorico Olgo in naš klepet ob kavici in bureku seveda. Moram reči, da mi bolj kot učenje samo zelo veliko pomenijo ta naša srečanja!
Marinka
Kako sem se počutila po enem letu zopet za mizo in ne pred ekrani? Bilo je super, da smo se lahko videli v živo. Vsi smo bili veseli tega srečanja. Tudi Smrk, Olgin kuža, nas je bil neizmerno vesel, posebej Bože, ki mu vedno prinese poslastico.
Ampak tudi učenje preko računalnika je bilo koristno – osvojili smo tehniko zooma.
Miha
Po dobrem letu smo se spet dobili v živo. Res je, to je čisto nekaj drugega, vendar je treba priznati, da tudi poti, ki nam jih omogoča sodobna tehnologija (zoom), niso od muh. Ves čas omejitev gibanja in obiskovanja smo ostali v stiku in smo bolj ali manj uspešno nadaljevali z našim učenjem angleščine. Mogoče bi moral biti nauk iz tega nesrečnega obdobja, da se z malo potrpljenja in strpnosti da preriniti tudi skozi take čudne čase in se ne odzvati na vsako motnjo, ki nam moti vsakodnevno rutino.
