V teh dneh samostojna Slovenija ponosno praznuje svojo samostojnost. Nekateri se še zelo dobro spominjamo zgodovinskih in za nas zelo pomembnih dogodkov, ki so se dogajali v naši domovini pred skoraj tremi desetletji. Spominjamo se nočnega pohoda tankov iz vrhniške vojašnice, spominjamo se solznih domačih, ko smo se prenekateri odločili z orožjem braniti voljo ljudstva, ki je bila izražena na plebiscitu. 
Zelo dobro se spomnim tudi enotnosti in medsebojne povezanosti, ki je takrat vladala med nami. Kljub temu da so se posamezniki odločili razplet desetdnevne vojne za samostojnost mlade Slovenije pričakati v varnem okolju katere od sosednjih držav, je bilo spoštovanje do pripadnikov oboroženih sil, ki smo se uprli okupatorju, na zavidljivo visokem nivoju. Nehote se mi v mislih pojavi primerjava z otrokom na njegovi razvojni poti, ki je v prvih letih svojega življenja sicer brez življenjskih izkušenj, vendar čist, pošten, neposreden in izraža  svoja čustva in hotenja brez ovinkarjenja. Čez leta razvoja in učenja ta otrok pridobiva nekatere izkušnje in komaj čaka, da bo dopolnil vsaj starost osemnajstih let, ko bo tudi uradno samostojen, pa čeprav ima po njegovem mnenju več kot dovolj modrosti že mnogo prej. Prepričan je namreč, da ga starši in družinsko okolje utesnjujejo, je povsem samozadosten in dovolj, če ga naprej vlečejo le lastni interesi. Tu pa lahko nastane kritična situacija, ko tak mladostnik potrebuje največ nesebične pomoči družine, saj je le družina tista, ki s svojo povezanostjo premaga krizne situacije z medsebojno povezanostjo. Nič drugače ni z državo, ki v kritičnih obdobjih še posebej potrebuje medsebojno razumevajoče občane in državljane, ki so v pomoč bližnjemu in skupnosti.
Če se malo ozremo v zgodovino in okrog sebe zelo hitro ugotovimo, da je družina osnovna celica, ki je s primerno držo staršev primarni element za ustvarjanje prijazne družbe. Nikoli ni odveč, da se starši spomnimo, da smo zgled našim potomcem, ki so naše ogledalo. Še posebej v času počitnic, ko je časa za druženje in igro z našimi najmlajšimi nekoliko več, je prav, da imamo v zavesti, da s tem, ko skrbimo za prijazne odnose znotraj družine, gradimo boljšo lokalno skupnost, kar se bo slej kot prej odrazilo tudi v tem, da bomo končno spet lahko ponosni na našo prelepo domovino, kjer bomo živeli veseli in prijazni ljudje.

Želim vam, da preživite prijetne počitniške tedne in si naberete novih moči, saj nas vse jeseni čakajo novi izzivi. Za nas je največji  ta, da bomo po dolgotrajnih in zapletenih postopkih končno začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in bomo še kako potrebovali vaše sodelovanje in dobrohotnost sploh v času, ko bo naša lokalna skupnost eno veliko gradbišče. Verjamem, da znamo delovati kot ena velika družina tudi takrat, ko razmere ne bodo lahke.

Želim vam vse dobro.

Miran Stanovnik, župan