V koprski dvorani Marjetica je zadnjo majsko nedeljo potekala sklepna faza letošnjega državnega prvenstva članov v dvojicah. Na tekmovanju, ki so ga odprli podžupan Mestne občine Koper Patrik Peroša, predsednica OBZ Slovenska Istra Anuska Kodric in predsednik organizatorja BD Marjetica Koper Boris Mahne se je zbrala smetana tega športa, osem najboljših članskih dvojic, ki so se uvrstile v zaključne boje državnega prvenstva. Po štirih odigranih tekmah v končnici sta slavila Dragomerčana. Damjan Vindišar in Vinko Koprivec iz BŠD Dragomer sta na finalni tekmi s 13 : 1 nadigrala favorita na papirju, dvojec Progar, Premru (Trata). »To je izjemen uspeh,« nam je v pogovoru zaupal Vindišar, ki se rezultata ni nadejal. »To željo sem imel vse življenje. Ker sem imel operacijo hrbta, sem mislil, da bom čisto nehal z balinanjem, zato sem se po končani tekmi po domače povedano zjokal. Nikoli si nisem  mislil, da bom v članski kategoriji kdaj prvak,« je še dodal novopečeni državni prvak Vindišar. Ta je uspehe v balinanju sicer začel nizati že v mladosti, bil je državni mladinski prvak, prvi igralec prve lige ter deseti igralec super lige, a v zadnjih letih se zaradi zdravja z balinanjem skoraj ni več ukvarjal. »Tudi Vinko je bil izjemno čustven, bila sva presenečena. Jaz sem sicer verjel, da je vse možno, zaupal sem v Vinka in vedel sem, kaj zmoreva. Vinko je res dober igralec, zelo koristen igralec in tudi on je že imel velike uspehe,« nam je še povedal Vindišar.

Dragomerska dvojica je suvereno premagala dvojec Trate. »S 13 : 1 sva premagala igralca, ki sta ena najboljših igralcev v Evropi. Ta tekma je bila pravzaprav za naju najlažja, odigrala sva jo stoprocentno. Jaz sem vse približal na 25, 30 centimetrov, Vinko pa je, ko je bilo treba, udaril,« nam pove Vindišar, ki doda, da je bila veliko bolj dramatična polfinalna tekma. To sta odigrala proti bratoma Korošec iz Aikea Antena: »Po eni uri in pol igre je bil rezultat izenačen, 11 : 11, zato smo odigrali še dodaten obrat. Če bi set izgubila, bi izpadla in bi igrala za tretje oziroma četrto mesto. Ta tekma je bila zagotovo najbolj stresna.« Dragomerski dvojec letos ni bil prvič uvrščen na državno prvenstvo. Približno desetletje nazaj sta dosegla peto mesto, na državnem prvenstvu pa sta igrala tudi leta 2016 in ga dramatično končala. »Tistega leta sva se uvrstila na prvi del državnega prvenstva, potem pa sva po prvi tekmi, ki sva jo izgubila 13 : 12, drugo tekmo predala, ker je Vinka na igrišču obdala slabost," se tistih časov spominja Vindišar. Zato sta si še toliko bolj želela, da bi se še enkrat uvrstila na državno prvenstvo, kamor pa nista prišla kot favorita.

Damjana Vindišarja smo vprašali, koliko truda je potrebnega za osvojitev laskavega naziva. Pogled in nasmeh sta dala slutiti, da bomo slišali nekaj zanimivega: »Jaz sem recimo letos vse skupaj balinal osemkrat po uro in pol. To se verjetno smešno sliši. Ta uspeh je zagotovo rezultat preteklega dela. Pri bližanju to gre, pri tolčenju pa ne. Igrati sem začel že leta 1986. Za prve balinarske korake me je navdušil takratni trener Branko Šefran, s katerim sva postala tudi šestkratna notranjska prvaka v dvojicah. Leta 1988 pa sta se ekipi pridružila še brat Blaž in oče Slavko. Istega leta sem jaz odšel v balinarski klub Šiška v Ljubljano z dvojno registracijo, tam pa je trenerstvo nad mano prevzel eden najboljših trenerjev na svetu Franc Somrak in me izpilil do potankosti.  Jaz sem ogromno treniral, nisem bil talent in je bilo treba veliko truda.« V časih, ko je Dragomer igral prvo ligo oziroma je kot član Šiške igral v super ligi, je treniral trikrat na teden po štiri ure, ob sobotah je igral na ligaških tekmovanjih ter vmes opravil še kakšen dodaten trening. »Tako da je naslov zagotovo uspeh preteklega dela, pri bližanju se da nekaj narediti z rutino. Tolči pa ne bi mogel, tam pa je treba res veliko trenirati. Vinko na primer ves čas igra notranjsko ligo, posamezno pa tudi občinsko ligo in ima še zdaj vsaj trikrat na teden stik s kroglo. Drugače pa ne bi šlo. On je na tekmi zbijal na centimeter natančno.« Kot smo izvedeli, so po končani finalni tekmi čestitke deževale z vseh strani. Med drugimi jima je čestital tudi njun polfinalni tekmec Dejan Korošec, ki je dejal: »Vse čestitke Dragomerju. V celotnem dnevu brez napak. Bravo. Iskreno.«

BŠD Dragomer že več kot štiri desetletja

Balinarsko športno društvo Dragomer je v svoji zgodovini spisalo številne lepe uspehe. Ustanovljeno je bilo leta 1976 kot sekcija v novem športnem društvu. Prvi predsednik je bil Franc Čuden, balinarji pa so igrali samo na turnirjih, saj lastnega igrišča niso imeli. To se je spremenilo leta 1984, ko so zgradili dve igrišči in začeli igrati v notranjski ligi in se uvrstili na končno četrto mesto. Leta 1995 so spodnja igrišča dopolnili z zgornjimi in postali prvi s štiristeznimi igrišči na Notranjskem. Prvi večji uspeh so dosegli leta 1990, ko so v kategoriji mladincev osvojili naslov državnih prvakov. »Jaz sem bil takrat star 18 let, Štrukelj pa 17,« pravi Damjan Vindišar. Osvojili so več naslovov notranjskih prvakov ter naslov državnih prvakov v kategoriji pionirjev. »Preboj je društvo doživelo leta 2001, ko je predsedniško funkcijo prevzel Marko Gregorin, ki jo je tudi uspešno vodil do leta 2008. Takrat smo ves čas igrali državno ligo. Leta 2007 smo prišli v prvo državno ligo, leta 2008 pa v super ligo, to je najvišji nivo. A je nismo mogli igrati, ker nimamo pogojev. To je zimska liga, zato je obvezna dvorana.« Do leta 2016 so igrali v prvi državni ligi, iz katere pa so podobno kot iz super lige morali izstopiti, ker niso izpolnjevali pogojev. »Naši igrišči sta zamaknjeni in bi jih takrat morali poravnati, pa tega nismo storili, ker nismo imeli finančnih sredstev.« Takrat so stopili korak nazaj ter znova začeli igrati v notranjski ligi. Ena izmed pomembnih pridobitev za društvo pa je bila izgradnja brunarice leta 2004. »To je bil res zelo velik projekt in velika pridobitev,« pravijo. Želijo si, da bi svoje znanje lahko predali mladim, ki pa jih v društvu ni. »Želimo si podmladka, se pa zavedamo, da bo potrebno zagotoviti pogoje. Balinanje je zimski šport, mi pa dvorane nimamo.«

V. L.

Foto: Facebook stran Balinanje