V Društvu DVIG smo z delom študijskega krožka zaradi omejitev zbiranja začeli kasneje, zato pa zdaj poteka delo toliko bolj intenzivno. Tokrat vam predstavljamo studence na Logu, prvi del.
Log je tako kot drugi dve vasi v občini Log - Dragomer (Dragomer in Lukovica) prislonjen ob vzpetine, ki spadajo v Polhograjske Dolomite. Slednji podatek je lahko za koga malo zavajajoč, saj je kamninska struktura vzpetin nad Logom (enako velja za drugi dve vasi, tako da bom odslej pisal le za Log) precej starejša, saj gre v glavnem za stare permokarbonske kamnine, torej za sive in rjave skrilavce, ki jih ponekod (predvsem nad Brezovico in Lukovico, pa tudi en majhen del nad Dragomerjem) dopolnjujejo grödenski skladi z značilno rdečim peščenjakom. Na Logu so te stare kamnine prekrite s precej mlajšimi werfenskimi skladi, torej z apnencem – kamnino iz kalcijevega karbonata, ki omogoča kraške pojave. Na Logu je kar nekaj teh pojavov, med katerimi so posebej imenitne kraške jame, ki jih najdemo tu glede na jamski kataster kar štiri. Najbolj imenitna je Jama na Logu oz. na Molah v Strmcu nad Molami.
Stik starih neprepustnih skrilavcev in za vodo prepustnega apnenca je vzrok za mnoge studence, ki so na Logu poimenovani po gospodarjih kmetij, kjer je najti te izvire (Brinovčarjev, Jordanov, Jamov studenec), ali pa le preprosto studenec. Ti so bili pomembni za pitno vodo na Logu.
Voda je ob stiku dveh različno starih kamnin poniknila in prišla na površje v teh izvirih. Pri Brinovčarju je poleg Brinovčarjevega studenca v močvirju levo od ceste, ki je včasih tekla od Loga naravnost proti osamelcu Bluše in naprej proti Kušljanovemu gradu, bil tudi vodnjak s čisto vodo, h kateremu so hodili po vodo poleg bližnjih Rusovih tudi nekaterih prebivalci iz Mol (npr. Kovačevi). Dva večja vodotoka na Logu sta v Grogarjevem hribu izvirajoči Kamen potok, ki teče proti Ljubljanici, in Molščica, ki se na koncu izteka v Cornovec. Včasih je bila verjetno tudi voda v teh dveh potokih pitna. Za kmete, ki so imeli posesti blizu osamelca Kostanjevica, je bil pomemben tudi izvir Žlebič na zahodnem pobočju te vzpetine, ki sicer spada pod Bevke. Voda v njem je sicer pri pitju malo zagrenila z nekakšnim okusom po koreninah, vendar so ji Bevčani pripisovali zdravilne lastnosti.
Nekatere večje kmetije na Logu so imele svoj vodnjak (Škander, Peter, Vrbič), nekateri studenec (npr. Sajovc), nekateri pa oboje, npr. gostilna pri Vrbiču. Pri Vrbiču so imeli tudi poseben, približno 3 m dolg sveder, s katerim so navrtali sušice in tako prišli do cevi za preprost cevovod. Izidor Mole v svojem spominskem zapisu omenja »Zakaj so morali pasti«, v katerem se spominja med vojno umrlih vrstnikov, omenja »gostilniško napajališče«, kjer so si po prečuti noči obiskovalci gostilne v obraz vrgli perišče vode.Tiste domačije s studencem, v katero se je stekala voda iz izvira, so kotanjo obložile s kamni, na dno kotanje pa so nasuli grob pesek, da se voda ni kalila.
Ko so na Logu leta 1929 dobili novo šolo, so morali prebivalci poskrbeti tudi za vodo za to novo pomembno stavbo v občini Log. Uporabili so velik Brinovčarjev rezervoar ob poti na Grič, v katerega naj bi vodo iz Brinovčarjevega studenca dovajali s pnevmatskim ovnom (tega naj bi izdelal ključavničarski mojster Popit (Gošavec) z Loga.

Nadaljevanje prihodnjič.

Za člane ŠK pripravil Miha Rus