Na Logu stanujemo že od leta 1980. Naselje je takrat spadalo še pod občino Vrhnika. Ko je ta pričela s prodajo zazidljivih zemljišč, se je večina novograditeljev znašla v težavah, ker takratni urbanisti v svojih načrtih do parcel niso predvideli dostopa. Med novimi priseljenci je bil tudi moj pokojni oče. Povedal mi je, da so bodoči sosedje odstopili del svojih zemljišč za cesto.

Ko smo z gradnjo pričeli mi, je bila cesta do naše parcele že urejena. Da je bila večina te ceste v zasebni lasti, smo ugotovili šele kasneje. Problem je bil predvsem v tem, ker je niso niti vzdrževali niti pozimi plužili.  Smo se pa kar dolgo nekako znašli. Ko se je začelo z načrtovanjem nove kanalizacije,  je bilo potrebno vendarle nekaj storiti. Povezala sem se z lastnikom cestišča, ki je bil pripravljen svoj del ceste občini podariti. Za to velikodušnost in prijaznost sem mu seveda zelo hvaležna. Vse postopke, da je večina ceste do našega doma postala občinska, so izpeljali na naši Občini. Birokracija je v takih primerih dokaj komplicirana, zato tega dela ni bilo  malo. Z veseljem in zelo rada povem, da so me na naši Občini sprejeli in moje sugestije obravnavali z veliko naklonjenostjo,  razumevanjem in prijaznostjo. Za to se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem.

Ko sem doma urejala dokumentacijo za našo hišo, sem si zapisalala seznam prednosti, zakaj je v naši občini  lepo živeti. Imamo: osnovno šolo, vrtec, samopostrežno trgovino, defibrilator, športni park s plezalno steno, dva zdravnika družinske medicine, dva zobozdravnika, lekarno, medicinski center za dializo, pošto, gasilski dom z lastno PGB, cerkev in pokopališče, telovadni center, dve piceriji in igrišče za tenis. Od infrastrukture pa: rezervni vodni vir v Bevkah, dvojno optično omrežje, ki se je še posebej izkazalo v času covida, novo kanalizacijo …

Če kdo ve še za kakšno pomembno stvar, lahko seznam seveda dopolni.

Marjeta Zaninović