Nekateri ste revijo že prelistali, drugi ste si vzeli čas in jo natančno prebrali, morda koga še čaka na polici, da si vzame čas zanjo. Tisti, ki je še niste opazili, se morda zdaj potrudite, da jo dobite v pregled in branje. Revija je namenjena vsem, ki vam je mar, kdo so ljudje, ki živijo, delajo, ustvarjajo med nami. Ljudje, ki jih pogosto srečujemo, morda z njimi kdaj pa kdaj tudi kaj spregovorimo, ljudje, ki smo jih že opazili v medijih, časopisih, revijah, pa smo bili premalo pozorni, da bi vedeli, o čem se je pravzaprav govorilo ali pisalo. Ljudje, ki so s svojim aktivnim delom zaznamovali čas in področje dela, na katerem ustvarjajo. In tu so še ljudje, ki v kraju živijo že toliko časa, da vedo, kako so nekoč živeli na tem območju, kako so se  kraji v naši občini širili in razvijali, kaj nam je v občino prinesel razvoj in kaj ljudje, ki so se naseljevali v zadnjih desetletjih. Razlikujejo se po aktivnostih, možnostih, ki so jim bile dane za dosego ustvarjalnih dosežkov, razlikujejo se po tem, kje so nekoč živeli in kam jih je zanesla poklicna pot … Skupno pa jim je to, da so v življenju dosegli pomembne rezultate na znanstvenem, kulturnem, poklicnem področju ali pri svojih konjičkih. Spet drugi so nam odgrnili tančico krajevne zgodovine in pomagali prepoznati  ljudi, ki so tukaj živeli nekoč in katerih potomci z nami živijo tudi zdaj. S temi besedami so avtorja prispevkov in uredniški odbor želeli obogatiti vedenje o preteklosti naše občine, torej krajev in ljudi ter bolje prikazati življenje in delo tistih posameznikov, ki so dosegli pomembne uspehe na svojih področjih.

V  reviji boste tako lahko spoznali dr. Matijo Gogala, akademika in rednega profesorja Biotehniške fakultete, raziskovalca, avtorja in soavtorja številnih učbenikov ter znanstvenih člankov in …, ki ga je po končani srednji šoli mikala glasba, a se je odločil za študij biologije in ji ostal zvest do današnjih dni. Prispevek o njem, ki ga je pripravil D. Novak, se zaključuje s tole anekdoto: »Za letalstvo sem se zmeraj zanimal. Kot mulc sem bil nekajkrat na sestankih aero kluba Ljubljana. Samo enkrat sem sodeloval na aero mitingu s svojimi letalskimi modeli. In potem sem se zmenil z nekim pilotom, da pridem na staro ljubljansko letališče, da me bo peljal v domačem avionu Matajurju. In jaz na bicikel in tja, potem sem pa na veliki lipi videl nekaj metuljev. Ustavil sem se, popokal metulje pa šel domov. Tole je bilo tako simbolično, da tega potem nisem poskušal več in sem postal in ostal biolog.«

Naslednja, ki jo predstavljamo v reviji, je Jasna Vidakovič, med drugim muzikologinja in glasbena urednica, urednica mnogih radijskih oddaj ter avtorica, koordinatorka in urednica televizijskih oddaj, mednarodnih projektov in državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. Tudi prejemnica občinskega priznanja. Nekje v predstavitvi, ki jo je pripravil D. Novak, pravi: »Nekako se mi zdi, da me je prav srečna roka usode pripeljala v te vode, do zbiranja ljudskega gradiva. Blizu mi je bilo vse skupaj, vse, kar sem doživljala v mladih letih in potem ob izkušnjah s poti po planinah, ob druženju s prebivalci. Zdi se mi, da sem našla čisto pravo delo, ki pa ni bilo samo služba, ampak je bil prav poklic.  Res je bil poklic.«

Tretja sokrajanka in sogovornica je Emilija Erbežnik, vsestranska kulturna ustvarjalka. Kdo je ne prepozna kot pevke v različnih pevskih zborih, aranžerke premnogih kulturnih prireditev ne le v naši občini, ampak tudi na Vrhniki, slikarke, vsestranske kulturne delavke, tudi prejemnice občinskega priznanja. V prispevku D. Krašovec o svojem delu pravi: »Zame je vsak dan prekratek, čeprav zgodaj vstajam in grem pozno spat. Ne vem, katerega od svojih konjičkov bi opustila. K sreči se je moj mož Lado po upokojitvi odločil, da bo on glavni kuhar in mi daje s tem več možnosti za moje delo.«

Več vam ne smem izdati. Želim, da poiščete možnost in revijo vzamete v roke in jo preberete. Na ta način nam boste pokazali, da smo se odločili prav, ker smo revijo izdali. Radi bi se tudi zahvalili vsem, ki ste s finančno pomočjo omogočili izid revije. Vaš posluh za naše delo potrjuje naše prepričanje, da delamo prav in v dobro krajanov naše občine. Brez vas nam ne bi uspelo, vsaj ne v predvidenem  času, zato – iskrena hvala!

Dragica Krašovec

Če revije še nimate, pa bi jo radi prebrali, pišite na dvig@iold.si in vam jo bodo prinesli domov.