V soboto, 26. septembra, smo se s predavanjem dr. Piciga povezali s svetovnim gibanjem: v tem času je namreč potekal v New Yorku vrh Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj. A odločitev, da dr. Piciga povabimo na predavanje, ni bila povezana s tem svetovnim dogodkom. Povabili smo jo zato, da nam predstavi primere dobrih praks o temah, ki jih Občina Log-Dragomer (v nadaljevanju OLD) umešča v nastajajočo strategijo razvoja OLD. Dr. Piciga nam je predstavila primere dobrih praks v občinah (Šentrupert, Vojnik, Litija, Solčavsko – harmonija treh dolin) in podjetjih (Domel, zadruga Dobrina, socialno podjetje Tekstilnica) ter primere učenja za trajnostni razvoj (vrtec Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, Biotehnični center Naklo, biodinamična učna vrtova v Radovljici in Kranjski gori) in regionalni razvojni model Srce Slovenije. Vse te in še druge dobre prakse se predstavljajo in povezujejo pod skupnim imenom Integralna zelena Slovenija.

Kaj je skupno vsem primerom dobrih praks?

V središče načrtov so prav vsi postavili naslednje vrednote: sodelovanje, odgovornost, pripadnost, načrtovanje razvoja ob spoštovanju kulturne tradicije, naravnega bogastva, središče pa predstavlja človek – kot ustvarjalec, skrbnik za šibkejše člane skupnosti, ki prevzema tudi odgovornost za svoja dejanja in razmere v lokalnem okolju. Vsem primerom je skupno tudi spoznanje, da lahko ideje in zamisli, v katere verjamemo kot posamezniki ali mala skupina, posamezni politiki ali stranka, podjetje ali NVO, uresničimo z vztrajnostjo in malimi koraki (Dežela kozolcev – Občina Šentrupert) ter takšno izbiro uresničevanja ciljev, da lahko v krajšem času z dobrimi rezultati prepričamo tudi nejeverne Tomaže: da ne pišemo strategije zato, da jo odložimo v predal, ampak zato, da bomo ustvarili okolje za kakovostno življenje nas in naših naslednikov ter priložnosti za vsakega od nas, da bo lahko razvijal svoje potenciale za osebno srečo in dobro skupnosti. Dobre prakse pa dokazujejo tudi, da je mogoče ustvariti  iz »nič« ali  iz povsem lokalnih projektov evropske primere dobrih praks, če se povezujemo (najbolj uspešni primeri tudi več sto partnerjev) in uspemo oblikovati inovativno znamko za trženje in promocijo (Srce Slovenije, Solčavsko).

Kaj od tega že uresničujemo pri pripravi Strategije razvoja OLD?

Tudi v naši strategiji so vrednote in človek postavljeni kot izhodišče za vse nadaljnje korake. Tudi vsi sodelujoči pri pripravi dokumenta se trudijo, da bi v proces pritegnili čim več ustvarjalnih in odgovornih občanov, društev in organizacij kot sooblikovalcev bodočnosti; zavedajo se tudi, da vseh ciljev ne bomo mogli uresničiti sami v svoji občini, ampak se moramo že pri njihovem snovanju povezovati izven meja občine in se pripraviti na črpanje virov izven občinskega proračuna. Oblikovalci naše strategije se tudi zavedajo razvojnega potenciala Barja in Nature 2000.

In kaj bo najboljša popotnica za nadaljnje delo pri pripravi Strategije razvoja OLD?

Na predavanju smo spoznali veliko dobrih praks. Katere so lahko zgled našemu delu, je verjetno povsem odvisno od osebnega pogleda; v razpravi so bili navedeni naslednji zgledi, ki bi jih želeli bolj poglobljeno spoznati: občini Vojnik in Šentrupert, vrtec Otona Župančiča, zadruga; tudi primer najboljše prakse medgeneracijskega centra bi radi spoznali.
Popotnica: delovna skupina, ki pripravlja strategijo OLD (v nadaljevanju DS), organizira osebno spoznavanje primerov dobrih praks in omogoča vsem sodelujočim, da se teh obiskov udeležijo.

Pomembno sporočilo s predavanja je tudi to, da je za ustvarjanje nacionalne ali evropske prepoznavnosti občine potrebno imeti jedro ljudi z idejami, ki jih znajo (intelektualni potencial) in so jih pripravljeni (socialni in kulturni potencial) udejanjati. Vendar jim je potrebno omogočiti ustrezno organizacijsko obliko za delo. Zadruga je po mnenju predavateljice najbolj primerna oblika; obstajajo pa tudi druge možnosti, Občina Litija je npr. ustanovila razvojni center.

Popotnica: DS obravnava pomen ustanovitve zadruge in jo vključi med prioritetne projekte.

Barje predstavlja pomembne razvojni potencial tudi za OLD, vendar tega ne moremo izkoristiti sami, ampak le v sodelovanju s sosednjimi občinami in nacionalnimi zavodi, odgovornimi za razvoj Barja in varstvo narave ter z evropskimi sredstvi.  Lahko pa opredelimo, s čim se želimo odlikovati kot občina v razvojnih načrtih Barja in obratno, kaj v razvojnih načrtih Barja lahko pomeni dodano vrednost za naše druge cilje in projekte.

Popotnica: spoznavanje dobrih praks, kjer so uspeli z inovativnimi blagovnimi znamkami uveljaviti geografsko območje več občin in postati slovenski ali evropski primeri dobrih praks (Srce Slovenije, Pohorje).

V  razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje virov financiranja za izvajanje projektov, ki bodo vključeni v strategijo. Predavateljica je povedala, da so v novi finančni perspektivi do leta 2020 načrtovana sredstva za financiranje projektov, ki uveljavljajo zeleno gospodarstvo, zelena delovna mesta, samooskrbo, trajnostni razvoj, tudi razvoj Barja, in je dobro imeti ekipo, ki bo specializirana za črpanje evropskih sredstev.

Popotnica: čim prej oblikovati ekipo in ji zagotoviti pogoje za začetek dela (to ne more biti prostovoljska dejavnost), kasneje pa se bo lahko preživljala sama.  

In še zahvala vsem, ki so omogočili izpeljavo predavanja, to so:  skupina občanov, KMC, EKOLOKA, Toscana, OBLIKOVANJE – Jelena Jančič Bobera in Občina Log - Dragomer.

Olga Drofenik