Na soboto pred velikim petkom, (9.4.2022), smo se v Marijinem domu na Brezovici, na prvem letošnjem Antonovem večeru, pogovarjali o umiranju, slovesu naših najbližjih, sprejemanju smrti, žalosti in trpljenju. Čeprav je v življenju tudi smrt prisotna podobno, kot rojstvo, skušajo mnogi bežati pred hudim in smrtjo. Ko pa jih ta doleti, niso pripravljeni in so zato za njih posledice še hujše.

Pogovor je oblikovala gospa Bernarda Mali, ki je prostovoljka v Slovenskem društvu Hospic. Na kratko je predstavila svoje delo in društvo, ki se ukvarja z žalovanjem otrok, mladostnikov in odraslih ob slovesu od njihovih najdražjih.

Da bi se prisotnosti smrti v svojem življenju še bolj zavedali, smo si med seboj izmenjali vsak svoje tovrstne izkušnje. Pri tem pa se je izkazalo, da ima vsak drugačne spomine na srečanja s smrtjo v svojem življenju. Izoblikovalo se je mnenje, da je res tudi vsaka smrt drugačna podobno, kot je drugačen tudi vsak človek. Tistim, ki resnično verujemo v večno življenje, je tudi smrt lahko v veliko pomoč, saj smo prepričani, da je slovo s tega sveta le začasno, in da se bomo v večnosti spet srečali.  

Vsa pričevanja so bila res zanimiva in ta članek bi bil res predolg, če bi vsa našteval. Bom pa zaključil z izkušnjo enega od pričevalcev, ki je pokopal svojo ženo pred enim letom in nima občutka, da je na pokopališču, ampak je z njim doma. Podobno torej kot moj ati, od katerega sem se poslovil že februarja 1979, pa me še vedno spremlja in me varuje ter podpira na vsakem koraku…

Zaključujem z zahvalo Gospe Bernardi, g. župniku in kaplanu ter vsem, ki ste prišli na Brezovico, saj smo si kot, da bi v svoje življenje posadili novo dobro seme, naredili res bogat večer.

Vnanje Gorice, 10.4.2022

Drago Stanovnik 051 344 688