V DVIGU nadaljujemo z objavami pesmi naših občanov, objavljenih v zbirki Šepet barja. Zbirko lahko naročite po elektronski pošit dvig@iold.si ali po telefonu 031 254 125. Ob tem sem vam za donacijo za tisk zbirke vnaprej zahvaljujemo.

Mož iz drevaka

V naročju gozda in zelenja prizibal se drevak,

s pogledi išče si zavetja mož temen in košat.

 Zapel od sreče in lepote, saj našel je svoj mir.

»Ostal bom tu«, sam sebi reče, »drugam si ne želim.«

Si s pticami delil je pesmi, užival sladki mir,

še sebi gnezdo si ustvaril, da rod bo šel za njim.

Si vek za vekom roko daje rodov že sto in sto,

je mož z drevaka že pozabljen, al men miru ne da.

Ko Turčinu je le do sile, bil čas je ruševin,

hodila deklica z graščine molit za dragi mir.

Mučenec zdaj s tega griča zvoni nam lepše dni,

v podnožju svojem pa mi ziblje mirno moj Dragomer.

Spomin me davnih dni vznemirja, dni mojih korenin,

le kakšne viže si je brundal ta mož iz pradavnin.

Drevaka ni več, ne gomile, pozabljena oba,

spomin na njega iz davnine – je tale pesmica.

Jože Jesenovec, str.10