V soboto, 11. novembra, se je izleta v neznano udeležilo 35 radovednežev. Z avtobusom smo se zapeljali v Velenje. Ob Velenjskem jezeru ob čolnarni smo prehodili del lepe kolesarske in sprehajalne poti s klopmi. Nato je sledil ogled muzeja premogovništva. V prostoru, imenovanem »prezivnica«, nas je sprejel strokovni vodič. V njegovem spremstvu smo si oblekli rudarske halje, si nadeli čelade, v žepe spravili rudarske malice in na kontrolno tablo obesili kontrolne ploščice, imenovane rudarske markice. S starim rudniškim dvigalom iz leta 1888 smo se po starem jašku spustili 160 m v globino. Z večpredstavno zgodbo pesnika Antona Aškerca smo spoznavali začetke premogovništva v Sloveniji. Z vodičem smo si v podzemnih rovih ogledali slikovito predstavitev življenja in težkega dela rudarjev. Zelo zanimive so bile lutke rudarjev in deček s konjem na tipičnih položajih dela in počitka ter ogledi rudarskih razstavnih predmetov. Doživeli smo simulacijo rudarske nesreče, ko so se tresla tla ob razstreljevanju v premogovniku. Imeli smo tudi rudarsko malico (klobasa, kruh, gorčica, sok) ob kateri nam je vodič razlagal, kje na zemljevidu smo in kako veliko je območje premoga v Velenju. Sledil je ogled sodobnejše mehanizacije in jamskih prostorov premogovnika. Ogled smo sklenili z vožnjo z vlakcem do dvigala in se dvignili na površje z vtisi podzemne pustolovščine. V drugem delu muzeja smo si ogledali rudarsko stanovanje iz leta 1930, črno in belo garderobo z zbirko razvoja premogovništva ter razstavne predmete v zunanjem delu muzejskega parka. Potem smo se odpeljali v Slovenske Konjice, kjer smo se sprehodili po starem delu mesta in obhodili vinorodno pot Škalskih vinogradov. Pod šotorom z glasbo smo okušali odlično žlahtno kapljico. Od tam smo odšli v gostišče Ulipi na Martinovo pojedino z odlično sladico – prekmursko gibanico. Ob zvokih harmonike Toneta in mladega Jerneja smo tudi zaplesali in se veselili do poznih večernih ur. Simpatični šofer avtobusa pa nas je razveselil z vožnjo proti domu.

Lili