V mesecu aprilu smo v KUD Kosec, likovna sekcija, ki jo vodi Draga Davitkova, hoteli imeti likovna razstavo naše članice Rože M. Pečnik Kertel.  Roža je skoraj celo desetletje član likovne sekcije in pri svojih umetninah uporablja različne slikarske tehnike. Njene slike so izvedene v akvarelu, akrilu in olju. Njena dela se nagibajo k impresionizmu. Razstavo njenih del bomo prestavili na jesen v upanju, da nas korona virus zapusti.

Da pa Roža ni samo likovna umetnica, nam govorijo tudi njene izdaje štirihbarvitih pesniških zbirk. V njenih zgodbah ni nič izmišljenega, lažnega ali ponarejenega. Pove, kar čuti, doživlja in upa, da bodo z njo čutili in doživljali tudi drugi. Njeni verzi so močni, stkani iz mavričnih barv naših obzorij, pa tudi nežni in krhki. Pri ustvarjanju ostaja še vedno zvesta sebi, svoji energiji in barvam, ki odpirajo oči in srce. Zelo močna je njena želja, da bi se ljudje spremenili in zaživeli svojo svetlo plat. In ker je tak čas, da se ne smemo družiti, po tej poti objavljamo eno njenih pesmi.

KUD Kosec

Prepevaš, veter

O pomladi?

Iskala sem jo!
Po zasneženih poljanah,
v zvokih fanfar,
v slikah Rembrandta in
cvetočih tulipanih van Gogha,
v orgelskih zvokih Bacha
pod oboki ženevske katedrale,
v čudežnih umetninah Louvra,
stihih Božanske komedije in
vzdihih Petrarka,
v Monetovih lokvanjih.

Iskala z daljnogledom 
z Eifflovega stolpa,
na afriškem safariju
in udarcih tamtama,
v bisernih školjkah Tahitija,

 

ob vznožju Himalaje
in pri tibetanskih budistih,
med zlatorumenimi polji
ogrščice na Nemškem.

Begala sem 
od veličastnosti
do veličastnosti!

Pa?!

Na vrtu si utrgam
breskov cvet.
Kar sam, brez fanfar 
je zacvetel
in me popeljal v pomlad.

 

Roža M. Pečnik Kertel