Vsako leto nas je več, ne ovira nas niti vreme, še manj karkoli drugega, kar sicer ljudi dnevno razburja ali buri njihovo nerazpoloženje. V glavnem se zbere nežnejši spol, a moških je zraven vsaj toliko, da smo pohodniki zares ljudje. Oborožene z dobro voljo in v pravi kondiciji smo se skozi naselje Dragomer napotile do Loga, kjer se nam je letos prvič, zagotovo pa ne zadnjič, priključila skupina Hitrih polžkov. Skupaj smo krenili proti Podplešivici, kjer je predsednik DUDL z nepogrešljivo pomočjo pridnih gospodinj, seveda članic društva, ustavil zagnane pohodnice in jim pripravil krajšo pogostitev. Domače pecivo, šilce močnega in Jožetove čokoladne kroglice preženejo sleherno utrujenost, pogovor pa med ženskami tako ali tako nikoli ne potihne. Ko smo se podprle, smo nadaljevale pot do Notranjih Goric. Dovolj utrujene, malo žejne in malo lačne se nismo branile postanka v piceriji Pr' Pavlet. Lastnik nas je vajen, Tone prime v roke harmoniko in iz več kot 30 grl zadoni domača pesem. Vse nas je presenetil obisk našega župana Mirana Stanovnika, ki je najstarejšo udeleženko pohoda nagradil z veliko čokolado z lešniki. Uf, kako je dobra, smo vse potrdile, saj jo je gospa Rafka prijazno delila z nami. Podaril nam je tudi kavico, ki se prileže po dobri pici. Ni ženskega praznika brez rožice. Za obdaritev je poskrbelo društvo upokojencev iz Dragomerja, predvsem pa sta se odrezala naša fanta Jože in Štefan. A vsega lepega je enkrat konec. Poti domov so različno dolge in vsaka udeleženka je izbrala sebi najljubšo. Z veseljem seveda, kot se za praznik spodobi: Hitri polžki so odhiteli čez Žabnico do Loga, Lukovčanke proti Lukovici in Dragomerčanke nazaj v svoj kraj. Skupaj smo preživeli še en lep dan in samo želim si, da bi bilo podobnih srečanj veliko več. Tisti, bolje tiste, ki ste letošnji pohod zamudile, vljudno vabljene, da se nam pridružite naslednjič.

Dragica Krašovec