Oceni objavo

V dolini reke Krke

Člani Društva upokojencev Log smo se z avtobusom odpeljali med številne gričke, posejane z vinogradi, kjer smo sledili toku dolenjske lepotice Krke.
Izlet in martinovanje smo načrtovali in izpeljali v torek 14. novembra 2023. Prvi postanek smo imeli v Žužemberku, v gostišču tik ob gradu. Ta stoji na skalni pečini nad reko Krko. Pridružila se nam je vodička ga. Darja, ki je z veliko dobre volje in dobrim poznavanjem Dolenjske vsem popestrila dan.
Po levem bregu reke Krke smo se zapeljali do Soteske. Pogled nam je segel na nekoč imeniten dvorec Soteska, ki je danes le še ruševina. Leta 1943 so ga partizani požgali. Občina trenutno obnavlja ostanke zidov. Peš smo se sprehodili do nekdanjega grajskega parka z vrtnim paviljonom, ki nosi ime Hudičev turn. Stavba ima tloris v obliki štiriperesne deteljice, v njem so delno ohranjene stenske poslikave. Objekt skriva veliko zgodb, ki nam jih je zaupala ga. Darja. V bližini je razstavni depo Tehniškega muzeja, ki smo si ga tudi na hitro ogledali.
Preko Novega mesta smo pot nadaljevali proti Otočcu na bližnjo vinsko gorico. Obiskali smo Matjaževo domačijo. Po prisrčni dobrodošlici domače družine v dolenjski noši smo si ogledali avtentično opremljeno hišo in klet, kjer nam je gospodar ponudil čašo »dolenjskega posebneža« - cvička. Na lesenem podu smo si ogledali še multivizijsko predstavitev »Zgodbe o cvičku«. Zatem smo ob dobrem domačem ajdovem kruhu in siru pokušali vina, ki sestavljajo cviček. Strinjali smo se, da je domačija res vredna ogleda.
Nedaleč stran - v gostilni je bilo že vse pripravljeno za naš prihod. V prijetnem ambientu smo pojedli obilno martinovo kosilo. Hrani, vinu ter glasbi sta se pridružila veselje in smeh, zlasti, ko so v prostor stopili muzikantje, prispeli so kar trije harmonikaši. Pričarali so nam zelo veselo vzdušje in kar hitro so nas zasrbele pete, zavrteli smo se v ritmu polk in valčkov. Seveda tudi slavnostni blagoslov mošta ni manjkal. In mošt se je spremenil v vino – tudi uradno.
Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se v večernih urah morali posloviti in odpeljali smo se proti domu. Pravijo, da je na Martinovo težko biti sam. Mi tega dne gotovo nismo bili.

Za DU Log Irena L.

Oglejte si tudi