Ob prvem postanku na Tepanjah smo se na hitro okrepčali s sendviči in sokom ali kavico, malo poklepetali, si povedali prve novice in krenili dalje. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Zavrč proti Varaždinu, ki je bil naš prvi cilj. Organizator izleta Matej nam je na avtobusu na kratko opisal nastanek in zgodovino mesta, ki je nastalo že v rimskih časih, mestne pravice pa je dobilo leta 1209. Bilo je tudi glavno mesto Hrvaške. Tu je imelo veliko moč madžarsko plemstvo. Mesto se je razvijalo, tudi celjski grofje so bili tu nekaj časa delni lastniki. Marija Terezija je vpeljala šolstvo, zgradili so lepe baročne palače. Danes je mesto s svojimi galerijami in gledališčem kulturno središče severozahodnega dela Hrvaške.
Med udobno vožnjo smo si ogledovali tipične panonske vasi, ki so bežale mimo nas in pravzaprav tvorijo že nekakšno predmestje Varaždina. Pot je hitro minila in najprej smo si ogledali varaždinsko pokopališče, ki je drugo najlepše v Evropi. Tam nas je čakala turistična vodička Ingrid Ladicki, ki nam ga je razkazala in na kratko opisala njegov nastanek. Je zelo lepo urejeno, en del je zasajen kot park na angleški način, z grmički in zelenicami, drugi del pa na francoski način kot gozd. Po sprehodu po pokopališču smo si ogledali lepo urejen stari del mesta, slikovite baročne zgradbe in mestno tržnico ter se na hitro okrepčali, kajti dan je postal že kar vroč.
Naslednji ogled nas je vodil proti gradu Trakoščan, ki leži na vzpetini nad prelepo dolino, obdan z jezerci, lepim parkom in senčnatim gozdom. Kustos na gradu nam je na kratko opisal njegovo zgodovino. Prvič je bil omenjen že okoli leta 1334, imel je več lastnikov, med njimi so bili tudi celjski grofje. Kasneje ga je kupila družina Draškovič, a ker niso ves čas živeli v njem, je začel propadati. V 19. stol. ga je Juraj Draškovič obnovil. Danes je grad last Republike Hrvaške in v njem je muzej, v katerem je ohranjenih veliko slik in tapiserij ter pohištva iz baročnega časa, zato je res vreden ogleda.
Počasi se je bližal čas kosila in čez prehod Gruškovje smo se odpeljali proti Halozam in Žetalam, kjer nas je prijazna Darinka Kodrič pričakovala na njeni turistični kmetiji Kočice. Prav hitro smo bili postreženi z okusnim obrokom in odličnim domačim vinom ter sveže pečeno orehovo potico. Po kosilu in kavici smo še posedeli in poklepetali, nekateri so si ogledali kmetijo, prelepo naravo okoli nje, srnjake in damjake, živali, ki jih imajo na kmetiji. Pohodniki so si privoščili kratek vzpon na vrh hriba, kjer stoji razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled na haloške griče daleč naokoli. Tik pred odhodom nas je za kratek čas razveselil še domači harmonikar.
Pot proti domu je kot vedno minila v veselem razpoloženju, po avtobusu sta se razlegala smeh in pesem. Vsi smo se strinjali, da smo preživeli prelep dan v družbi prijateljev in članov našega društva. Zahvalili smo se Mateju za dobro organizacijo izleta in se poslovili v pričakovanju naslednjih lepih skupnih doživetij.
Marjeta Filipič, foto: Zlatko Verbič
