DUDL se je tokrat z vlakom odpravil na Ptuj, v naše najstarejše mesto, ki je ljudem najbolj znano po kurentih ali korantih, kot jim še pravijo.
Potovanje je kar dolgo. Četudi se odločite za mednarodni vlak, boste v Pragerskem verjetno morali presesti na lokalnega, ki vas zapelje na obrobje   mesta. Do osrednjega trga se boste sprehodili malo naokrog, tja do Drave, kjer je prekrasen razgled na mesto in grad nad njim. Kulturne znamenitosti smo si ogledali na enem od prejšnjih izletov, tokrat smo  obiskali Kurentovo hišo in si pobližje ogledali to etnografsko posebnost.
Kakšnega izvora je kurent, morda poganskega, slovanskega, grškega ali še kako drugačnega, ne vemo. Vemo pa, da vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo kurenti  pohode po mestih in vaseh ter preganjajo zimo.  Poznamo  dve vrsti, vsaj pri nas: pernatega in rogatega kurenta, značilni območji zanje sta Ptujsko in Dravsko polje. Obvezna oprema vsakega koranta je kožuh, običajno iz ovčje kože,  kurentova kapa in 5 zvoncev, ki simbolizirajo pet letnih časov, poleg zime, pomladi, poletja in jeseni še čas fašenka (pustovanja) ter  ježevko.
Včasih so  bile na palici prave ježice, ki so povzročale nemalo poškodb, dandanes so prilagojene tako, da niso nevarne pri bližnjem srečanju. Ob obisku domov so domačini za udeležence skupin  po 15–20 članov pripravili hrano in pijačo, dekleta so jim podarjale robčke. Kurenti spadajo pod Unescovo zaščito, če vas o njih zanima še kaj več, si le privoščite obisk Kurentove hiše. Po ogledu kratkega filma si lahko ogledate razstavljene maske in s sodobno digitalno opremo tudi vse posebnosti, praznovanja in prireditve, na katerih sodelujejo.
Kurent v lokalnem okolju pomeni mnogo več kot le pustno šemo. Prebivalci se zavedajo, da ta dediščina, ki traja najmanj 400 let, lahko da mnogo več, ni le preostanek poganske narave , temveč tradicija pozna mnogo modrosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne le našega življenja, temveč vsega bivajočega. Vsaj tako je zapisal doc. dr. Štefan Čelan. Ker je pripravil celovito predstavitev kurentovanja v knjižici, ki jo je izdala Zveza društev kurentov, mu moramo zaupati in verjeti. Brezplačno jo boste lahko dobili ob priliki obiska te hiše.
Mi smo si po ogledu etnografske dediščine privoščili kosilo v gostišču poleg in se potem podali še na obisk Piramide. To je še ena od posebnosti, ki jo v svoji bogati ponudbi ponuja Ptuj.
To je disko klub iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je mogoče obujati spomine na naša mladostna leta in čas, preživet v disko klubih. Vinilke, glasba iz tistega obdobja, prostor, ki spominja na nek drug čas, ki ga je lastnik uredil skladno z možnostmi in z veliko potrpežljivosti, smislom za estetiko ter veliko ljubezni do vsega, kar nam je takratni čas omogočal. Udeleženke so se preizkusile v karaokah, morda bi med njimi opazili Tino Turner, Elvisa, našega Ota, Majdo Sepe ali Marjano Držaj. Glasba ni izgubila na priljubljenosti, le zapeljala nas je nekaj desetletij v preteklost.
Dan, nabit z novimi vtisi je minil v prijetnem vzdušju; pot nazaj v Ljubljano, seveda z vlakom, je minila hitreje kot pot na Ptuj. Drugače je bilo, veselo in težko ponovljivo.

Dragica Krašovec