Praznovanje materinskega dne v DUDL-u

Materinski dan, praznik, posvečen materam, smo obeležile tudi članice Društva upokojencev Dragomer-Lukovica s krajšim kulturnim programom, rožicami in jagodami, ki so polepšale ponedeljkovo pozno popoldne. Poklonile smo se spominu na vse matere, še zlasti svojim mamam, babicam, tudi hčeram, ki so kdaj koli prevzele poklic mame. Poklonile smo se tudi tistim, ki te vloge niso mogle prevzeti, a se s hvaležnostjo spominjajo svojih mam, babic, skratka kogarkoli, ki jim je v življenju stal ob strani ali jim še vedno nudi oporo. Nenazadnje smo se poklonile sebi, saj opravljamo pomembno vlogo - tako v družini kot v širši družbeni skupnosti. Poklon tisti, ki nas je rodila in vzgojila, je vreden toliko, kot je močan sončni žarek na najtoplejši dan poletja. Zato ta praznik praznujejo v mnogih deželah po svetu, tudi pri nas v Sloveniji. Njegova tradicija pri nas ni dolga, kakšnih trideset let je tako, smo pa edini na naši zemeljski polobli, ki ga praznujemo 25. marca. Večina jih to naredi na drugo soboto v maju. Ne bi se ponavljala s tem, kakšna je vloga matere pri nas in v svetu. Zagotovo je veliko držav, kjer mame vlagajo neverjetno moč, iznajdljivost, potrpljenje, pogum, vztrajnost in prilagodljivost v to, da bi otroci nekega dne imeli lepše, človeka dostojno življenje. Vidimo pa, da je grozot, lakote in vojn v svetu še veliko, tudi pomen vloge ženske je pogosto utišan, razvrednoten in ogrožen. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pravica do dela, enakovrednega položaja v zakonski zvezi ter v družbi, je za marsikatero žensko še vedno nedosegljiva; šolanje in opravljanje želenega poklica, pravično plačilo za delo ter organizirano varstvo otrok pa prej pobožna želja kot možnost uresničitve. Da niti ne govorim o pravici do toplega in varnega doma, dovolj hrane za preživetje družine, lastne varnosti v okolju, kjer se giblje. Skrbi ni nikoli konec. Skrbimo za otroke, vnuke, za ostarele starše, zakonca, mnoge še za ljudi, s katerimi niso v sorodstvenem razmerju, a jim je mar njihovo počutje, varnost in dostojno preživljanje jeseni življenja.
Na prireditvi nismo jemale v misli negativnih in hudih preizkušenj mam po svetu, posvetile smo se prebiranju poezije slovenskih pesnic in pesnikov ter skozi verze spoznavale, kako veliko moč ima pesniška beseda in koliko je avtorjem mar materinstvo ter ljubezen do matere. Presenečene smo ugotovile, da je takšnih pesmi zares veliko, čeprav smo prisluhnile zgolj tistim, ki so se dotaknile snovalke prireditve.
Nismo spregledale niti ustvarjalcev pesmi iz naše sredine, spomnile smo se tudi Srečka Kosovela, saj prav v teh dneh obeležujemo 120-letnico njegovega rojstva.