Materinski
dan, praznik, posvečen materam, smo obeležile tudi članice Društva upokojencev
Dragomer-Lukovica s krajšim kulturnim programom, rožicami in jagodami, ki so
polepšale ponedeljkovo pozno popoldne. Poklonile
smo se spominu na vse matere, še zlasti svojim mamam, babicam, tudi hčeram, ki so
kdaj koli prevzele poklic mame. Poklonile smo se tudi tistim, ki te vloge
niso mogle prevzeti, a se s hvaležnostjo spominjajo svojih mam, babic,
skratka kogarkoli, ki jim je v življenju stal ob strani ali jim še vedno nudi oporo.
Nenazadnje smo se poklonile sebi, saj opravljamo pomembno vlogo - tako v družini
kot v širši družbeni skupnosti. Poklon tisti,
ki nas je rodila in vzgojila, je vreden toliko, kot je močan sončni žarek na
najtoplejši dan poletja. Zato ta
praznik praznujejo v mnogih deželah po
svetu, tudi pri nas v Sloveniji. Njegova tradicija
pri nas ni dolga, kakšnih trideset let
je tako, smo pa edini na naši zemeljski polobli, ki ga praznujemo 25. marca. Večina
jih to naredi na drugo soboto v maju. Ne bi se
ponavljala s tem, kakšna je vloga matere pri nas in v svetu. Zagotovo je
veliko držav, kjer mame vlagajo neverjetno moč, iznajdljivost, potrpljenje,
pogum, vztrajnost in prilagodljivost v
to, da bi otroci nekega dne imeli lepše, človeka dostojno življenje. Vidimo
pa, da je grozot, lakote in vojn v svetu
še veliko, tudi pomen vloge ženske je pogosto utišan, razvrednoten in ogrožen.
Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pravica do dela, enakovrednega
položaja v zakonski zvezi ter v družbi, je za marsikatero žensko še vedno
nedosegljiva; šolanje in opravljanje
želenega poklica, pravično plačilo za
delo ter organizirano varstvo otrok pa prej
pobožna želja kot možnost uresničitve. Da niti ne govorim o pravici do toplega in
varnega doma, dovolj hrane za preživetje družine, lastne varnosti v okolju,
kjer se giblje. Skrbi ni nikoli konec. Skrbimo za otroke, vnuke, za
ostarele starše, zakonca, mnoge še za ljudi, s katerimi niso v sorodstvenem
razmerju, a jim je mar njihovo počutje, varnost in dostojno preživljanje jeseni
življenja.
Na
prireditvi nismo jemale v misli negativnih in hudih preizkušenj mam po svetu,
posvetile smo se prebiranju poezije slovenskih pesnic in pesnikov ter skozi
verze spoznavale, kako veliko moč ima pesniška beseda in koliko je avtorjem mar
materinstvo ter ljubezen do matere. Presenečene smo ugotovile, da je takšnih
pesmi zares veliko, čeprav smo prisluhnile zgolj tistim, ki so se dotaknile
snovalke prireditve.
Nismo
spregledale niti ustvarjalcev pesmi iz naše sredine, spomnile smo se tudi
Srečka Kosovela, saj prav v teh dneh obeležujemo 120-letnico njegovega rojstva.
Ena od zelo znanih in lepih je tale pesem Toneta Pavčka:
Mama
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in za veselje.
Prava in ena sama.
Za vse življenje.
Zbralo se nas je veliko in skupaj smo preživele nekaj lepih trenutkov.
Dragica Krašovec