Načrtovani pohod na Cjanovco (1.820 m) je zaradi posledic žleda odpadel, zato se je vodnik Aleš odločil, da se povzpnemo na Sveti Jakob (961 m), ki je ime dobil po gotski cerkvici iz 15. stoletja, znani po ohranjenih freskah z biblijskimi prizori.

V nedeljo, 23. februarja, smo se iz oblačnega Dragomerja zapeljali proti Gorenjski, ki je bila v megli. Ustavili smo se na kavici, potem pa se odpeljali v Preddvor do parkirišča, kjer smo pustili avtomobile. Pot smo nadaljevali najprej po makadamski cesti, potem pa zavili desno na markirano gozdno pot. Večkrat smo morali prečiti cesto. Po dobri uri hoje smo prispeli do cerkvice in planinskega doma Iskra, ki so ga leta 1988 zgradili delavci Iskrinih tovarn. Medtem ko je bila kranjska ravan še vedno v megli, smo občudovali s soncem obsijane Julijske Alpe, Storžič, Škofjeloško hribovje in travnato Zaplato s skrivnostno krpo gozda na sredi, imenovano Hudičev boršt. Po legendi naj bi zaplato ustvaril sam hudič, ki je gozd iz doline na goro znosil zato, da ga je iztrgal iz rok sosedoma, ki sta se prerekala za njegovo lastništvo.                                                                  

Po krajšem postanku za malico in čaj smo se odločili, da gremo še na Javorjev vrh (1.434 m), vendar smo se morali po desetih minutah hoje zaradi podrtih dreves vrniti v kočo. Posladkali smo se še z božansko rahlo pehtranovo potico in se potem do izhodišča spustili kar po cesti.

Zapeljali smo se do gradu Hrib, ki so ga sezidali v 16. stoletju in je poznan po porokah. Po slovesnem obredu v poročni dvorani se mladoporočenca lahko sprehodita skozi grajski drevored in si tako zagotovita 50 let srečnega skupnega življenja.                                             

Po urejeni potki smo se počasi sprehodili še okoli čudovitega umetnega jezera Črnava, ki na svoji temno zeleni gladini odseva vso okoliško lepoto.

Doživeli smo lep nedeljski pohod v prelepi naravi.

J. Trček