V soboto, 19. septembra, smo šli na planinski izlet na Grintovec. Enajst članov se nas je z vodnikom Alešem zapeljalo v Kamniško Bistrico, mimo doma do parkirišča ob gozdu (900 m). Do Cojzove koče na Kokrškem sedlu (1793 m) smo zmerno hitro hodili dve uri. Slabemu in meglenemu vremenu smo uspešno kljubovali. Premagovali smo ozke skalne stezice med grmičevjem in uhojene poti skozi bukov gozd. Na obeh straneh so bile lepo vidne previsne skalne stene. Ves čas nas je spremljala gosta megla pri hoji po plazoviti, gruščasti in vijugasti poti. Pri koči smo se ob razpihani megli za kratek čas razveselili pogleda na s soncem obsijan Grintovec. Najbolj slikovito je bilo uživanje na položni in strmi poti, opremljeni z lesenimi stopničkami, do kamnitih spodnjih del Jam. Ob robu travnega pobočja se je zadrževal trop gamsov, ki jih je opazil Bojan, Zlatko pa je spretno izkoristil fotografski motiv. Sopihali in grizli smo kolena v zelo strmi, skalni piramidasti del gore prek Strehe do vrha Grintovca (2558 m). Gosta megla je zakrivala razgled, mi pa smo se razveselili osvojenega vrha. Ob vračanju do koče se je vreme razjasnilo. Sonce je obsijalo pogled na prepadne stene proti Dolcam in dolino Suhi dol. V Cojzovi koči nam je prijazno osebje postreglo z odlično hrano. Čas je bil za odhod. Postalo je mrzlo in vetrovno. Toplo oblečeni smo iz objema megle previdno sestopili po poti vzpona do parkirišča.

Alešu se zahvaljujemo za celodnevno izletniško turo, ki je bila hkrati lahka in naporna.

Lili