8. julija 2023 so se iz Dragomerja ponovno zaslišali značilni kovinski udarci klepanja kose in brušenja ostrine kose z oslo. Tu so se zbrali člani društva KUD Kosec, ki združuje mlade po srcu iz Dragomerja, Loga in Lukovice, da bi se pomerili med seboj. V vsaki ekipi so bili trije kosci in tri grabljice, ki bodo vsak na svoji izžrebani parceli pokazali, kako kvalitetno in hitro jo pokosijo, grabljice pa pokošeno travo pograbijo in zložijo v kopice.

Poglejmo nekaj utrinkov: samo tekmovanje je potekalo na kmetiji Jožeta Čamernika, na kateri so že dan prej prostovoljci označili in izmerili tri enaka polja travnika. Obenem sta "arhitekta" Miha Lenaršič in Dare Fortuna ter mladi gasilci pričarali senčni nadstrešek na Čamernikovem kozolcu, da so se lahko tekmovalci in opazovalci občasno zaščitili pred žgočim soncem.

Pred začetkom tekmovanja je Jaka Dolinar iz Lukovice prinesel še KLEPALNIK, s katerim se da koso sklepati (stanjšati ostrino rezila pred samim brušenjem). Pozor: kosec kose ne klepa, ampak jo kleplje, čeprav je po končani obdelavi kosa sklepana. Potem se je vse začelo zares.

Častni občan občine Matija Nik je kot predsednik tekmovalne in ocenjevalne komisije vzel stvari v svoje roke: z žrebom je temovalnim ekipam dodelil pripadajoče polje ter z ostrimi – avtoritativnimi žvižgi nadziral tekmovje, da je vse potekalo v skladu s pravili. Iva Urbanc je merila čas in ga vpisovala v tabelo. Ocenjevalci so ocenjevali pokošene površine, pravilnost in lepoto kopic ter merili čase v vseh fazah tekmovanja. Na koncu so ekipe s primerjalnim tehtanjem ugotovile še težo pokošene trave. Okoli sto prijateljev, znancev in turistov je z navdušenjem spremljalo ter s ploskanjem vzpodbujalo tekmovalce in razglasitev rezultatov. Med obiskovalci so bili tudi Slovenci iz zamejstva, v Argentini rojeni dedek s hčerko, zetom in vnučkoma.

Na koncu je še Koširjev Tonček raztegnil svoj meh in razpoloženje je dvignilo še ubrano petje iz grl pevcev »Mladih po srcu« in njihovih prijateljev. Takrat sem pomislil na pokojnega Vunjaka in njegovo za Kopitarja zasnovano pesem: »BO MOJ VNUK ŠE PEL SLOVENSKE PESMI?« in v mislih odgovoril: dokler bodo Boris Kopitar ali Silvo Pliberšek ali stotine skupin po vsej Sloveniji, ki so »mladi vsaj po srcu«, čutilo Slovenijo v svojih srcih, tudi slovenska pesem ne bo izumrla.

Hvala Borisu Smirnovu in Anči Vengust za ves trud pri organizaciji ter izvedbi tekmovanja. Hvala Stanetu Kavčiču za okusne kranjske klobase in vsem pridnim gospodinjam, ki so doma napekle sladke dobrote. Hvala Matjažu Mojškercu s. p. za medalje, pokale in plakete, Tomažu Požarju in gasilski ekipi prve pomoči za dežurstvo ter zagotovljeno intervencijo v slučaju potrebe.

Zabeležil: Marcel Švab