Naj omenim samo nekaj vrhov, ki smo jih osvojili v tem času: Begunjščica z Ljubelja, Veliki Vrh in Kladivo v grebenu Košute, Kepa, Vogel, Debela peč, Tolsta košuta in Bovški Gamsovec ter Razor. Slednjega bom opisal bolj podrobno. Turo smo načrtovali že lani, pa ni prišla na vrsto. Za ta pohod, ki zahteva nekaj več kondicije, so se odločili štirje pohodniki: Branka, Tone, Tonček in Zlatko. Z avtom smo se 17. julija zgodaj zjutraj zapeljali v Vrata, od tu naprej pa pešačili mimo Aljaževega doma proti Luknji. Po dveh urah smo jo dosegli. To pravzaprav ni luknja, temveč sedlo, kjer se pot razcepi. Ena vodi na Triglav čez Plemenice, druga na Bovški Gamsovec, kamor je bila namenjena naša skupina. Po kratkem postanku je sledil vzpon po deloma zahtevni poti proti 2392 metrov visokem Bovškem Gamsovcu. Od tam je bilo markiranih le še 30 minut hoje do Pogačnikovega doma. Na poti se je pred nami odprl pogled na Spodnje Kriško jezero in dolino Trente. V koči smo odložili nahrbtnike, zgovorna dekleta pa so nam postregla z okusno enolončnico in sveže pečenim jabolčnim zavitkom. Koča je bila kljub poletju polovično zasedena. Kmalu po sedmi uri zjutraj se nam je pridružil še naš peti član Jani, ki je že pred sončnim vzhodom štartal iz Vrat. Tako smo v popolni ekipi krenili proti Razorju. V zmernem tempu smo prispeli do Sedla Planja. Od Sedla proti vrhu vodi pot v ključih po neugodnem strmem melišču. Prišli smo do predela, kjer je obnovljen del poti opremljen z jeklenico in stopami ter dokaj pokončen. Na tem predelu se priporoča poleg čelade tudi uporaba kompleta za samovarovanje. Brez posebnih težav smo hitro dosegli 2601 metrov visok Razor. Požigosali smo transverzalne knjižice in si vzeli čas za lep razgled. Sledil je spust do Sedla Planja in vzpon do znamenitega Utrujenega stolpa. To je res lepa posebnost, ki bi jo bilo škoda izpustiti. Seveda smo se še malce potrudili in osvojili še 2453 metrov visok vrh Planje. Po številnih lepih fotografijah smo se spustili po strmini do Pogačnikovega doma, kjer smo naredili daljši premor, saj nas je čakalo zatem še dobrih 1000 metrov spusta čez Sovatno nazaj v Vrata. Zapustili smo Pogačnikov dom in se po triurnem spustu ustavili pri Aljaževem domu v Vratih. Iz Vrat smo se nato zapeljali še v Mojstrano, kjer smo spotoma obiskali Planinski muzej, nakar je sledila vožnja proti domu, kjer smo si privoščili zaslužen počitek.

Za Hitre Polžke 
Zlatko