Občina Log-Dragomer je do starejših prijazna občina. Krajani naselij v občini to občutijo na različne načine. V okviru dejavnosti občine potekajo različni projekti, za katere sredstva zagotavlja občina, del je iz proračuna, del pa jih uspešno pridobiva na razpisih, namenjenih za aktivnosti na področju dela s starejšimi. V naši občini so zelo dejavni prostovoljci in prostovoljke, skozi vse leto poteka izobraževanje za različne oblike delovanja, pomoči starejšim in še bi lahko naštevala.

Zagotovo pa je pomemben izid 4. številke revije Kolo življenja, ki predstavlja zgodbe devetdesetletnikov iz naše občine in zanimivo prikazuje ter opisuje življenje starejših v našem okolju, pa tudi naše spoštovanje do teh posameznikov.

Ob izidu revije je letos že tretje leto potekalo tudi srečanje sogovornikov, katerih zapisi so se znašli v teh revijah. Novo je to, da so se jim letos pridružili tudi ostali devetdesetletniki iz naše občine. Povabljeni so bili vsi, ki imajo stalno bivališče prijavljeno v naši občini. Srečanje je organizirala občina Log–Dragomer, udeležence je sprejel in nagovoril župan Miran Stanovnik. Poudaril je, da smo starajoča se občina, ki se zaveda odgovornosti za skrb starejših in je v ta namen sprejela konkretne načrte, ki jih bo skušala realizirati čimprej.

Društvo Dvig, ki revijo pripravlja in izdaja s pomočjo občine, ki v celoti pokriva stroške izdaje, je na srečanju zastopala predsednica društva - gospa Nika Gams, ki je navzoče lepo pozdravila in predstavila delo društva ter pomen zapisa zgodb posameznikov, ki so pripravljeni deliti svoje življenjske zgodbe z bralci. Ideja o pripravi in izdaji te revije se je izkazala za izjemno dobro, v društvu pa se bomo trudili, da nadaljujemo z zapisi. Zato vsi, ki ste dopolnili devetdeset let, vabljeni k sodelovanju!

Srečanja se je udeležilo kar sedemnajst občanov, ki so že ali pa bodo letos dopolnili devetdeset let. Z njimi so prišli svojci, prijatelji ali spremljevalci in prostor v občinski stavbi je komaj zadoščal za vse udeležence. Posebej veseli smo bili stanovalcev Doma upokojencev z Vrhnike. Osebju, ki je omogočilo prevoz, spremljevalcem povabljencev in vodstvu doma izrekamo vso pohvalo.

S petjem in spremljavo na kitari je srečanje popestrila naša dobra znanka Jožica iz Borovnice, ki s svojim petjem razveseljuje tako mlade kot tudi malo starejše poslušalce. Navzoči so se z veseljem pridružili njenemu izvajanju ter peli skupaj z njo in obrazi udeleženih so se razjasnili.

Za dobro hrano je poskrbelo kuharsko osebje loške osnovne šole in spet navdušilo prisotne, kot že večkrat prej.

Svoj prispevek na prireditvi sem dodala tudi sama. Kar veliko zgodb naših krajanov sem že zapisala. Vsaka me vedno znova navduši. To rada poudarim in bom še enkrat v tem zapisu. Vse zgodbe so zanimive, vsaka se razlikuje po tem, kaj je posameznik doživel, kako se je kasneje v življenju znašel in uspel. Vsem je bil skupen čas. To je bilo obdobje druge svetovne vojne, v kateri so preživljali otroška in leta po njej, ko je bila prisotna revščina, pomanjkanje, boj za preživetje. Možnosti za izobraževanje je bilo malo, a so z močno voljo, jasnimi cilji in zavzetim delom uspeli poskrbeti zase in svojo socialno varnost. Vsem je uspelo prebroditi ta čas in vsi med njimi so, ko so se osamosvojili, ves čas, materialna in finančna sredstva ter lastno voljo usmerili v to, da bi sebi in svojim družinam ustvarili lepše, boljše, bolj prijazno življenje. Vsem je uspelo.

Kljub težkim časom, ki so jih preživeli, jim zdravje še vedno relativno dobro služi in danes lahko svoje znanje, izkušnje, prehojeno pot delijo z otroki, vnuki, pravnuki.

Prijazno so jih delili tudi z nami in nam tako omogočili, da smo jih zapisali ter bodo o njih lahko brali ljudje celo tedaj, ko nas in njih ne bo več.

Dobro razpoloženje, dobro energijo je bilo čutiti med zbranimi. Poklepetali smo med seboj in se na novo spoznavali.

Župan je vsem prisotnim zagotovil, da bo srečanje postalo tradicionalno in se ob letu osorej ponovno srečamo. Upamo, da do tedaj izide nova revija z novimi zgodbami, s pričevalci, ki jih je morda ravno to srečanje prepričalo, da ni zaman spregovoriti o sebi in svojih spominih.

Mi v društvu obljubljamo, da vas bomo z veseljem poslušali in skrbno zapisali vse, kar boste povedali.

Hvala županu, Tatjani, Olgi, Niki, mnogim spremljevalcem in vsem, ki ste se prijazno odzvali na vabilo. Vsak med vami je prispeval k temu, da nam je bilo lepo.

Dragica Krašovec