Občina Log - Dragomer, Mestna občina Ljubljana ter občini Trzin in Šempeter - Vrtojba so odškodninsko tožbo proti Republiki Sloveniji vložile maja 2008 in skupaj zahtevale 58,4 milijona evrov; gre za oceno proračunskega izpada, ki je po njihovih izračunih nastal zaradi spremembe zakona o financiranju občin. Največji znesek je zahtevala Ljubljana, skoraj 57 milijonov evrov, Trzin nekaj manj kot milijon evrov, Šempeter - Vrtojba skoraj pol milijona, Občina Log - Dragomer pa 194.863 evrov.

Postopki so bili dolgi; prva obravnava je bila na Okrajnem sodišču v Ljubljani opravljena šele štiri leta po vložbi tožbe, maja letos, druga in tudi zadnja obravnava pa sredi novembra. Kot nam je potrdil župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, občinam z odškodninsko tožbo proti državi ni uspelo. Sodbo je spisala sodnica Helena Miklavčič, občine pa so jo večinoma prejele šele včeraj.

Zakaj so občine tožile državo?

Omenjene občine so trdile, da jim je novi zakon o financiranju občin (ZFO-1), ki ga je sprejel državni zbor, povzročil materialno škodo. Ta naj bi se kazala v nižjih prihodkih iz naslova dohodnine; z uveljavitvijo novega zakona naj bi dobile manj sredstev, kot če bi veljal stari način financiranja. Občine so zato zahtevale, naj ustavno sodišče ugotovi, ali je ureditev financiranja po novem zakonu (ZFO-1), ki je začel veljati 1. januarja 2007, v neskladju z ustavo.

Sodišče je odločilo, da v ravnanju tožene stranke (Republike Slovenije) ni bilo protipravnosti, saj tega štirim občinam ni uspelo dokazati, zaradi česar je sodišče njihov odškodninski zahtevek zavrnilo kot neutemeljenega. »Sodišče je odločilo, da nedopustnost ravnanja državnega zbora, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost, iz odločbe ustavnega sodišča neposredno ne izhaja. Ustavno sodišče je namreč poudarilo načelo socialne države (2. člen ustave) in načelo enakosti (14. člen ustave), v skladu s katerima je treba vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri občini prebivajo, zagotoviti dobrine, ki pomenijo njihove ustavne in zakonske pravice. Zakonodajalec mora korigirati objektivne razlike med občinami, kar pomeni, da zakonsko prerazporejanje lastnih sredstev med posameznimi občinami ne pomeni protiustavnega posega v finančno avtonomijo občin,« so za Delo sporočili z državnega pravobranilstva.

Kot nam je potrdil župan Sumina, se na razsodbo najverjetneje ne bodo pritožili, se pa bo najverjetneje o sodbi posvetoval s preostalimi tremi župani. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni.