Večina voznikov je prehitra
Podjetje PNZ se je izdelave študije najprej lotilo s terenskimi raziskavami (štetjem prometa, hitrostnimi meritvami vozil, popisom infrastrukture za pešce in kolesarje, prometne signalizacije, parkirišč in pregledom postajališč javnega prometa). Hitrost vozil so merili na desetih mestih v občini, rezultati pa so pokazali, da večina voznikov ne upošteva hitrostnih omejitev. Najbolj kritično je na Dragomerški cesti, tako znotraj naselja, kot pri osnovni šoli. V tem križišču se omejitev ni držalo kar 75 odstotkov voznikov, tu pa so izmerili tudi najvišjo hitrost znotraj občine, in sicer 112 km/h, kar je skoraj štirikrat več, kot je dovoljeno. Sicer pa je Katja Zgonec iz PNZ pojasnila, da bi imel pešec oziroma kolesar pri trčenju s tako hitrim vozilom zelo majhno možnost za preživetje. Že pri 30 km/h je verjetnost za smrt pešca 10-odstotna, pri 50 km/h ima pešec polovico možnosti za preživetje, pri 60km/h pa je verjetnost, da se bo nesreča končala s smrtnim izidom kar 90-odstotna. Najbolj ogroženi so šolski otroci in starejši, za vsak km/h nižja povprečna hitrost vozila znotraj naselja pa pomeni za štiri odstotke manj možnosti za nesrečo. Sicer pa smo še izvedeli, da prometne obremenitve cest v občini niso problematične z vidika pretočnosti, najbolj je obremenjena regionalna cesta, kjer so na dan našteli do 10.000 vozil, bistveno manj pa lokalne ceste znotraj naselja.
Občani so zaznali enake težave v prometu kot pripravljavci študije
Največje težave, v katere bo občina morala zagristi v prihodnosti, so po mnenju PNZ neurejene peš in kolesarske površine, ozki cestni profili ter prevelika hitrost. Da so to ključne težave v prometu, menijo tudi občani, ki so obiskali delavnico. Ti so v anketnem vprašalniku kot najbolj problematične izpostavili ozke ceste, sledijo pločniki, previsoka hitrost vozil ter varnost otrok in nepregledni odseki. Občinstvo so pripravljavci na delavnici seznanili še s splošnimi možnimi ukrepi in predlogi za umirjanje prometa, spregovorili o možnem poteku varne poti ter med drugim pojasnili, kje bi občina lahko uredila dodatna parkirna mesta. Sicer pa naj bi bila prioriteta pri načrtovanju in urejanju prometa varnost pešcev in kolesarjev. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno celovito urediti regionalno cesto, zagotoviti varno pot z ureditvijo površin za pešce, umirjanjem prometa ter dopolnitvijo javne razsvetljave, eden izmed možnih ukrepov pa bi lahko bil tudi sprememba prometnega režima ter ureditev novih cestnih odsekov.
Po predstavitvi so udeleženci s pripravljavci izmenjali še nekaj mnenj o ureditvi prometnega področja ter izpolnili anketni vprašalnik. Ta je pokazal, da večina vprašanih ni zadovoljna s stanjem prometa v občini, 66 odstotkov vprašanih meni, da je stanje slabo oziroma zelo slabo, le 4 odstotki pa so ga ocenili kot dobro. Kot najbolj pomembne splošne vrednote pri načrtovanju prometa v občini so udeleženci delavnice izpostavili varnost pešcev in kolesarjev (79%) ter varnost otrok (75%), pa boljše ceste (33%) ter zdravje prebivalstva in prilagojenost prometnih ureditev vsem uporabnikom (starši z vozički, invalidi, starejši). Z anketo so želeli v PNZ tudi izvedeti, katero nujno spremembo oziroma izboljšavo bi vprašani najprej uvedli na področju prometa: 40 odstotkov bi se jih lotilo reševanja varne poti, 36 % bi jih gradilo pločnike, 16 % bi jih urejalo javno razsvetljavo ter enosmerne ceste, 12 % bi jih fizično umirjalo promet ter razširilo ceste. Sicer pa so občani dodali še, da bi bilo najbolj primerno, da bi za zagotovitev varne poti zgradili pločnike ter ohranili cono 30 km/h, manj se strinjajo z omejitvijo hitrosti na 10 km/h ter postavitvijo grbin, kot najslabšo možnost pa izpostavljajo zaprtje odsekov določenih lokalnih cest.
V. Lovrenčič
Foto: V. L.
