Prispevek začenjam z javno zahvalo strokovnjaku g. Zvonetu Menceju  iz Občine Log - Dragomer in njegovi ekipi, saj so oni najbolj zaslužni, da imamo danes tudi v Vnanjih Goricah najpomembnejši vodni vir 295 m globoko, v zgornji trias zavrtano vrtino VG-1, ki zadovoljivo napaja naselje. Črpališče v Predalah je postavljeno 328 mnm. Cev za čpanje premera 168 mm pa sega 150 m globoko. Zgornjih 6 m je rjavorumena glina. Globlje pa se izmenjuje delno razpokan in kompakten dolomit. Na globini 262 m pa je vodna žila z dotokom 6 l/s in globlje močno razpokan dolomit s še večjim dotokom.

Naravnih studencev pa je v  Vnanih Goricah bolj malo. Najbolj poznan je Pod Supotom, na Gulču. Studenec je tudi v Zanogi, na severo vzhodni  strani Ajdovša. Največ studencev pa je v Kurniku, to je severnem delu osamelca Dobčenica, imenovanem tudi Grič in med ljudni imenovane Zadačenca. Za enega od teh je značilna voda grenkega okusa, ki so ji naši predniki pripisovali tudi zdravilno moč. Nekaj studencev je tudi na južni strani Dobčenice.  Ti so na meji med trdinskim in močvirnim svetom. 

Podobno, kot tudi drugod, so v naselju so posejani vodnjaki, ki se polnijo s kapnico ali podtalnico.

Za mnoge generacije pred nami pa je bil zelo pomemben in dragocen tudi studenec Podskalo. Tu so namreč večkrat na dan napajali živino iz cele vasi. Na vasi so živino odvezali iz štal in jo vodili čez Brce, po poti nad Široko njivo, mimo Podskale na pašo na Blate, na Grivce, v Nentabec, v Kvantabec, na Suhoto, v Tale, na Vučimlako, v Žvak  in še kam. Z opustitvijo paše pa se je ta studenec v Podskali opustil, zasul in zarasel. Kljub temu pa je tudi danes še živ in ga, po sledeh sodeč, živali še uporabljajo. Čeprav se vidi s ceste, saj poteka zelo blizu tako pentlja, kot tudi Jakobova in Ašičeva pot, je morda res najbolje, da ostane zaraščen in nedotaknjen še naprej.

Morda pa tudi ta studenec pripomore, da se v Velikem vrhu pojavljajo nove živalske vrste, saj je kvalitetna pitna voda dragocena dobrina tudi za živali. V letošnjem letu so se namreč v Veliko vrh zatekli tudi gamsi. Že vrsto let pa je nedotaknjen gozd Velikega vrha pogosta postaja tudi za medvede. Da so tu v Velikem vrhu sledi pragozda pa se lahko vedno prepriča vsak pohodnik po pešpoti Pentlja.

Ob zaključku vam želimo varne poti, ki pa naj ostanejo čiste, zato s seboj odnesete tudi smeti!

Vnanje Gorice, 22.4.2020

Drago Stanovnik za ODPMD B