Za vsebino letošnje šeste revije sem dobila navdih pri prebiranju zgodovinskega zapisa Zgodovina Brezoviške župnije, ki jo je napisal Josip Novak in je izšla leta 1907. Posebej so me pritegnili zanimivi zapisi o sakralnih objektih na področju naše občine. V tokratni številki smo vam predstavili dve cerkvi, cerkev sv. Janeza Krstnika in cerkev sv. Lovrenca z namenom, da prebivalci naše občine izvedo kaj več tudi o naši kulturni dediščini. V društvu se trudimo, da bi cerkvi obudili, zato smo že četrto leto zapovrstjo v njih organizirali božično novoletni koncert. Upamo, da ste tudi z našo pomočjo ta dva naša bisera, ki vsaka na svojem hribu nudita čudovit pogled na barje in vse do Ljubljane, bolje spoznali.

Mesto v reviji je dobila tudi naša Žaba. Žaba – ja ta naša žaba. Iz  Jordanovega  kota, Loga, Dragomerja ali Lukovice vodijo poti, kjer se lahko krajani sprehodijo, naklepetajo in rekreirajo. Tudi sama rada veliko hodim in kolesarim po našem majhnem okraju. Po barjanskih poteh, na hribih, ulicah srečujem veliko ljudi, prijateljev, znance, ki pravijo: »Grem k žabi.« Marsikdo bi vprašal: »Kje pa je ta žaba? Od kod njeno ime? Kdo jo je postavil in zakaj?« Tudi to smo raziskali. Planinsko društvo Rega, s takratnim predsednikom Dušanom Trčkom, si je zamislilo, da bi imelo svojo Rego, ki jo nosijo v imenu, oblikovano in postavljeno tudi na najvišji točki domačega kraja – na Debelem hribu. In tako je nastal zgodovinski zapis.

Marjan Gregorčič, naš nepoklicni zgodovinar in vztrajnež, ki stalno koplje po strokovni literaturi in Arhivu republike Slovenije, je tokrat predstavil urbarje, v katerih so zapisi prebivalcev Loga in Dragomerja in priimke prvih kmetov na Logu ter pojasnil ali te priimke lahko povezujemo z današnjimi. Letos se mu je pridružil še Martin Rupnik, ki je predstavil lukovški grad.

Najmlajši prebivalci naše občine so letos praznovali 40 let delovanja vrtca. Vrtec ob jubileju ni izdal svoje publikacije, zato smo se zapisa lotili mi. Tako kot že lani smo tudi letošnje leto pobrskali po zgodovini ene izmed najstarejših kmetij v občini. Naši tokratni sogovorniki so bili Kavčnikovi, lastniki kmetije v Dragomerju, ki se ponaša z več kot tristoletno zgodovino.

Na koncu smo se dotaknili pregleda aktivnosti društva v letu 2019. Letu, ki je bilo po mnenju marsikoga najbolj plodno in pestro z dogodki, ki našo skupnost bogatijo na področju kulture in umetnosti.

Priprava gradiva za revijo je zahtevala veliko časa in predanega dela, zato se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem pri ustvarjanju šeste revije. Zahvale gredo tudi donatorjem in sponzorjem, kajti brez njih bi revijo zelo težko izdali.

Anica Vengust