Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Z leti vsi postanemo na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi.

Demenca močno poseže v medsebojne odnose v družini

Demenca lahko prizadene vsakogar. Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco pošlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini demenc.

Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Največji dejavnik tveganja je starost, čeprav narašča število bolnikov, ki za demenco zbolijo že pred 65. letom. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna aktivnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati pa je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence.

Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Ob tem lahko postanejo svojci izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam ter tudi socialni izključenosti. Zaradi napredovanja bolezni postanejo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo več skrbeti. Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe.

Svojci osebe z demenco potrebujejo čim več informacij o poteku bolezni in o tem, kako ravnati z osebo z demenco. Kot je izpostavila predavateljica je zato zelo pomembno govoriti o bolezni. »Osebe z demenco ne zmorejo povedati, da so lačne, žejne, da jih zebe ali kaj boli. Sporazumevanje s potekom bolezni demence postaja vedno bolj zahtevno. Kljub temu pa se osebe z demenco še lahko sporazumevajo! Obstaja veliko načinov, kako razumeti potrebe, želje in čustva oseb z demenco. Pomembno je pravilno in ustrezno sporazumevanje. Ne pozabimo na dobro počutje vseh ljudi!« je še razložila socialna delavka.

Ob redni uporabi možganov ter vadbi spomina možgani ohranjajo svojo moč

Kljub temu, da vzrok za razvoj demence še ni odkrit, pa je mogoče zmanjšati tveganje za njen nastanek. Predavateljica je pojasnila, da k preventivi pred demenco lahko pripomorejo različni dejavniki, ali pa ti izkazujejo pozitiven vpliv na kasnejši začetek in počasnejši potek bolezni demence. Vsakdo lahko s svojim zdravim življenjskim slogom pozitivno vpliva na nekatere dejavnike tveganja. Pomembna pa je tudi aktivnost možganov, ki jo lahko spodbudimo z različnimi vajami, nalogami in miselnimi izzivi.

Osebe z demenco potrebujejo nekoga, ki načrtuje in vodi njihov vsakdan. Polona Keškeč je tako zbranemu občinstvu povedala, kako strukturirati dan osebe z demenco. Tako je na zadnjem predavanju med drugim povedala, da je treba biti  pri načrtovanju dneva osebe z demenco pozoren na to, katero aktivnost izberemo in na količino aktivnosti. Saj že preprosta aktivnost lahko zamoti osebo z demenco za dlje časa. Ustaljene dnevne rutine, ki sestavljajo strukturo dneva so za osebo z demenco zelo pomembne in imajo lahko več pozitivnih učinkov tako na človeka z demenco, kot tudi osebe okoli njega.

Zanimiva tema je privabila lepo število obiskovalcev, ki so predavanjem z navdušenjem prisluhnili. V pripravi je zato že projekt Podaj roko 2, ki bo poleg drugih vsebin nadgradil tudi vsebino na temo demence z odprtjem Demenci prijazne točke in nadaljevanjem predavanj na temo demence.

V. L.

Foto: Podaj roko in V. L.